Problematika alkoholizma v Sloveniji s stališča subjektovga zdravja in vplivov na njegovo okolje

"Pravi kranjec pije za zdravje!"

Zgornja izjava ni redka. Namreč, po vseljudskem prepričanju, da je uživanje alkohola zdravo, marsikaterega človeka kaj kmalu zanese, da začne piti preveč in posledično se mu njegov "dobrobitni namen" uživanja alkohola obrne v lastno škodo. Katero pa se ponavadi zave, ko je že prepozno. Žal je takih primerov pri nas v podalpski deželici kar preveč. Vse prevečkrat dobim pri sogovornikih, ki pridejo v urgentno ambulanto občutek, da nisi pravi Slovenec, če ga ne piješ. Posledic kroničnega uživanja alkohola vidim vse preveč, da se mi ne bi stanje zdelo zelo zaskrbljujoče.

Večina pacientov najprej zanika prekomerno uživanje kakršnihkoli substanc, vendar kaj kmalu sami sebe spravijo na laž. Na vprašanje, če pijejo kaj alkohola, odgovorijo da ne. če pa jih vprašam, ali spijejo kaj za zdravje, odgovorijo:"O seveda, seveda, zjutraj enega, (da se ne tresem, veste) pa dopoldne, pa po kosilu, pa popoldne, pa .......!" Na vprašanje, kaj pijejo pa zraven za žejo, mi odgovorijo:"Ja, špricerje, pa pivo!" Vsi ljudje niso taki hudi "kroniki". Obstajajo vse vrste različic, od najbolj mile do takih, ko prinese "flašo" s seboj, da ne bi zapadel v abstinenčni sindrom.

Definicja kroničnega alkoholika po WHO ni določena s količino popitega alkohola, temveč z izgubo kontrole nad pitjem, pojavom zdravstvenih, psihičnih in socialnih težav.

Zelo pogost vzrok, da ljudje začno uživati alkoholne pijače, je družba in hkrati želja posameznika po čimvečji pripadnosti in konformaciji ter strahu pred zavrnitvijo kolegov, sošolcev, prijateljev, če se ne bomo ravnali po "pravih družbenih merilih".Alkoholne pijače začnemo uživati nekako v drugi polovici osnovne šole. Takrat so priljubljena akutna opijanja, ko družba skupaj nabere za liter najcenejšega vina in kokakolo. Rezultat je jasen: "pokuzlani" otroci, ki se sami sebi zdijo strašansko kul in pogummni, okolici pa nudijo ravno nasproten pogled.

V srednji šoli se prej omenjana napijanja spremenijo v redne „pijačke“, med fanti obvezna piva, dekleta pa začno posegati po bolj sofisticiranih alkoholnih pripravkih, kot so koktejli, bandidosi, hooch -i, ... Omenjene "nizkoalkoholne pijače" so nastale z namenom čimmlajše ptroke navaditi na pitje alkohola - saj imajo vendar super okus, alkohola pa se sploh ne čuti.
No, v poznih dijaških letih in v študentskih letih sledijo obče zabave, kjer gredo vsi na med/alkohol (cvičkarija, študentska arena, ŠKIS -ova tržnica, spoznavni žuri fakultet, pozdrav poletju, ....).. povsod je po promocijski ceni na voljo vsaj ena alkoholna pijača - brezalkoholne ohranjajo trdno ceno brez deflacije. Samo, da se ga pije!
V kasnejših življenskih obdobjih so slike podobne. Na primer: družina na veselici, pikniku, nedeljski obisk pri prijateljih. Sedijo za mizo, pred njimi polni kozarci, vsi tiho, strmijo tja nekam v daljavo. Pol ure kasneje se število kozarcev, ki so to pot prazni, podvoji, komunikacija med njimi pa raste eksponentno s številom izpraznjenih kozarcev. Temu niso izjeme niti otroci.

Kaj se ljudje res ne znamo drugače družiti, sporazumevati med sabo in zabavati, ne da bi bili pijani?
Od kje nam sploh ideje, da moramo uživati alkohol? Tako kot tobačna industrija tudi alkoholna industrija deluje v navezi s marketingom, televizijo, filmsko industrijo, sredstvi javnega obveščanja, ... In pritiska na nas! Vedno bolj nezavedno. Kajti Ministrstvo za zdravje opozarja: pitje alkohola lahko škoduje zdravju. Tako videvamo v filmih, kako glavni junak še enega spije pred akcijo oz. mrtvo pijan reši svet. Primerov je neskončno. Najbolj bizaren primer oglaševanja alkohola, za moj okus, sem doživel med gledanjem oddaje Na zdravje na nacionalni televiziji. Vsi nastopajoči so peli o koristnosti vina, napovedovalec in gostje so imeli v rokah kozarce s vinom. Pred statisti so stali ravno tako polni kozarci rujnega vinca, kamera pa je lovila celo kadre, v katerih je stal kozarec s vinom v ospredju, za njim pa otroci.
Vsa oddaja pa je delovala nekako v smislu, kdor ne pije ni Sloven`c.
Kot da pri nas alkoholizem ni že zadosti prisoten in da države ne zapravi že zadostne vsote denarja za odpravljanje posledic le njega.
Zanimiva je bila tudi izkušnja iz pajzla – ime za legendarni žur, študentov iz Medicinske fakultete v Ljubljani. Pri šanku si naročim Fanto. Prodajalec, mlad študent medicine, me napade, zakaj si ne naročim česa alkoholnega. “Ja, kakšen desc pa si, saj sploh nisi pravi!” S temi besedami je podprl svojo trditev.

Da je alkohol zasidran v naši slovenskosti, je razumljivo. Tudi naš največji slovenski pesnik je bil namreč alkoholik. In slovenska himna izhaja iz pesmi, posvečene vinu. Da pa tradicija ni vedno zdrava in da se je ni vedno potrebno držati kot pijanec plota, dokazujejo dejstva. Razvoj gre naprej, iz vozov smo prešli na avtomobile. Sedaj zdravimo s pomočjo zdravil, včasih so pa s pomočjo "šnopca".
Trditev, da alkohol lahko blagodejno vpliva na naše zdravje, ni iz trte izvita. Namreč, v zelo zmernih količinah (ENA enota alkohola na dan) alkohol zmanjšuje možnost nastanka nendane srčne smrti, možganske kapi, razvoja Alzheimerjeve bolezni, nastanka diabetesa in podaljšuje življensko dobo.

Etanol, sestavni del vsake alkoholne pijače, dobro prehaja celične membrane in zato vstopa v vsako tkivo v človeškem telesu. Med drugim deluje zavirajoče na možgane. V tem primeru deluje takorekoč paradoksalno. Ima t.i. bifazični efekt. Najprej povzroči evforijo, občutek sproščenosti, kasneje pa zmanjšanje zaznavanja okolice, motnje vida, govora in koordinacije. Nadaljne pitje se lahko konča z zastrupitvijo, komo, anafilaktično reakcijo in smrtjo.
Razvijeta se dve vrsti odvisnosti. Ena izmed je psihična odvisnost, kar je subjektivni občutek posameznika, da potrebuje alkohol za svoje normalno delovanje. Druga odvisnost je fizična. Nastane organska sprememba organizma, povezana s tolerančno in abstinenčno krizo po odtegnitvi alkohola. Toleranca je zmanjšana odzivnost organizma na učinkovino. Zato alkoholik potrebuje dosti večjo dozo, da doseže enak učinek. Te spremembe vodijo do povečanega delovanja živčnih celic v primeru nezaužitja alkohola, kar se navzven kaže kot abstinenčna kriza. Posledično temu sledi stalen vnos alkoholnih pijač.

Poleg tega ima alkohol tudi presnovni učinek na možgane. Liter vina zadovolji 50% dnevnega vnosa kalorij. Posledično alkoholiki manj jedo. Vendar so alkoholne kalorije prazne. Ne vsebujejo potrebnih vitaminov in mineralov za vsakdanje normalno funkcioniranje telesa. Znaki se kažejo kot mišična oslabelost, bolečine v sklepih, Wernickejeva bolezen, ki vključuje mentalno prizadetost, motnje ritma, otekanje telesa, srčno popuščanje, čustvena oslabelost in nenazadnje smrt.

Alkohol ima tudi vpliv na srčnožilni sistem. Akutno pitje poveča krvni pritisk. Kronično pitje alkohola povzroča motnje ritma srca, negativno vpliva v kombinaciji s presnovnimi učinki na srčno mišico. Poleg tega imajo alkoholiki tudi višji krvni pritisk, ki še dodatno obremenjuje srce.
Zanimiva je krivulja smrtnost v odvisnosti od uživanja alkohola. Je v obliki črke J (francoski fenomen). Namreč zmerno pitje, kot je omenjeno že prej, zmanjšuje raven serumskega "slabega" holesterola (LDL) in povišuje raven "dobrega" holesterola (HDL). Razlog temu naj bi bili med drugimi flavinovidi.

Alkohol negativno vpliva tudi na prebavni trakt. Pri kroničnih uživalcih alkohola je zvečana možnost nastanka refluksne bolezni, raztrganine in raka požiralnika. Poleg tega imajo taiste osebe ponavadi gastritis (vnetja želodčne sluznice), zaradi katere nastane razjeda želodčne stene. Pojavi se kronična diareja ter poveča se incidenca karcinomov črevesja.

Prav tako pride do vnetja trebušne slinavke,ker se njeni encimi aktivirajo v njej sami in jo začno razgrajevati namesto da bi zaužito hrano.

Najbolj je znan vpliv na jetra. Med zdravniki kroži šala, da vsak tujec, ki nima jetrne ciroze, ne more dobiti slovenskega državljanstva. Da je v vsaki šali kanček resnice, je boleče dejstvo. Namreč, večina jetrnih ciroz (brazgotinasto tkivo brez prave funkcije) je med pacienti alkoholnega porekla. Pri kroničnih pivcih se alkoholni produkti spremenijo v maščobo, ki se odlaga v jetrih. Od tod sledi dejstvo, da imajo kronični pivci alkohola najprej povečana jetra. Tako jih takorekoč zatiplješ, pa čeprav zanikajo pitje. Če pridno nadaljuje s pitjem si pridelajo alkoholno jetrno cirozo. Jetra so zmanjšana, trda, zato je tok krvi skozi njih zelo omejen in posledično si mora najti pot drugje. Nastane t.i. caput meduse na koži in varice požiralnika. Pri alkoholikih je najpogostejši vzrok smrti prav zaradi izkrvavitve iz slednjih. Pacient začne bruhati kri in kaj kmalu izkrvavi vase.

Pri kroničnih alkoholikih se zmanjša tudi fizična moč skeletnega mišičja, človek je hitreje utrujen. Kot zaplet nastanejo mišična atrofija, miopatije, ...

Prizadete so tudi spolne funkcije. Pri trenutni opitosti se zmanjša spolno vzburjenje in podaljša se ejakulatorni čas, zmanjšan je užitek ob spolnem aktu. Istočasno se zaradi opitosti začno vesti agresivno in popustijo zavore. Logično sledi, da se v času opitosti zgodi več posilstev in drugih agresivnih dejanj.
Pri kroničnih pivcih je 50% moških impotentnih. Razlog temu je neravnovesje med moškimi in ženskimi spolnimi hormoni, ki nastane kot posledica nezadostne razgradnje slednjih v prizadetih jetrih. Alkoholičarke imajo zmanjšanje spolnega poželenja, bolj suho nožnico, motnje v menstrualnem ciklu, nastanejo okvare ovarijev, ki vodijo v neplodnost. Možen je pojav anoreksije nervoze in bulimije.

Alkohol prehaja tudi preko placente in tako poškoduje plod. Pri alkoholičarkah, ki pijejo tudi v času nosečnosti, obstaja velika možnost pojava FAS - fetalnega alkoholnega sindroma pri plodu. Zanj so značilni naslednji znaki: nenormalnosti glave in vratu, motnje v delovanju centralnega živčnega sistema.

Eden izmed najbolj pomembnih vplivov alkohola na človeka pa je preko njegovega psihosocialnega statusa. Vsem nam so večinoma dobro znani vplivi alkoholika na družino. V takih družinah je prisotno tako fizično kot psihično nasilje. Največje žrtve so večinoma otroci, ki so še čustveno in socialno nezreli. Zapirajo se vase, začno izostajati od pouka, pade jim uspeh v šoli. Večkrat se nad njimi izvaja poleg psihičnega tudi fizično nasilje, kar je še dodatni razlog za psihofizični upad otrok. Velikokrat so poleg otrok žrtve tudi partnerji. Večinoma ženske, vendar pa tudi moški niso izvzeti nasilju svojih alkoholiziranih partnerk. Poleg seveda fizičnih posledic so opazne tudi psihične posledice izvajanja nasilja nad partnerji. Izogibajo se družbe, lažejo sami sebi in drugim. Znikajo zlo, a iz obraza se razbere trpljenje, da trpijo. Na veliko žalost je alkoholizem prisoten med nižjimi sloji, tako da je še dodatno ogrožena ekonomska stabilnost družine. Hkrati pa je ravno slabši ekonomski status velikokrat povod za alkoholizem. In krog je sklenjen.

Konec koncev je vse skupaj le moralno vprašanje. Ali prodajati alkohol in "kasirati" ter istočasno mižati zaradi posledic ali pa začeti ob vseh teh negatvnih vplivih na fizično in psihocoialno stanje ter družbo, ljudi resno opozarjati, kakšne posledice ima? Ministrstvo za zdravje opozarja pri vsaki reklami, da pitje alkohola lahko škoduje zdravju. Uvedli so celo omejen čas prodaje alkohola po trgovinah. Osebam pod 16 let je prepovedana prodaja alkohola. Sedaj si moraš napraviti zalogo pred 22. uro, s katero moraš zdržati do 10. ure zjutraj. V nasprotnem primeru se moraš le odpraviti v bar. Tam te nihče ne vpraša, koliko si star. Samo, da se prodaja. Pa vendar ima človek ob tem občutek, da je vse skupaj le blamaža in utišanje lastne slabe vesti, in se ga še rajši napije, včasih mu je v razlog in lastno uteho le to, da se tako oblastem postavi po robu. To mu daje občutek moči in edinskosti. Enako je s tobakom.
Po poročilu ministrstva za finance je bilo pričakovano, da naj bi imela država leta 2004 skupni prihodek od trošarin na izdelke, ki škodujejo zdravju (alkohol in tobak), 888 mio € (212,8 mlrd SIT)! Po drugi strani pa se poraja vprašanje, koliko je stroškov s pacienti, ki imajo takšne in drugačne zdravstvene težave zaradi kroničnega pitja alkohola, koliko stanejo državo bolniški staleži, predčasne upokojitve, vsa zdravljenja zaradi alkohola, vse policijske intervencije, socialne službe, ki se morajo ukvarjati s alkoholizmom in njegovimi posledicami. Verjetno je končna cena veliko večja, pa vendar si tega nočejo priznati, ker njihov uvid ne seže dlje od tistega zneska.

Datoteko nam boste lahko posredovali na naslednji strani.

Ta prispevek je na portalu Publikacije.net objavil/a Martin Lasič dne 2007-11-25.

Ocenite prispevek:

5 out of 54 out of 53 out of 52 out of 51 out of 5 

# of Ratings = 3 | Rating = 4.7/5