Pristop k poškodovanemu ali nenadno obolelemu

V hribih se lahko večkrat pripetijo razne neprijetnosti; naključnim obiskovalcem, našim kolegom, tovarišom, prijateljem, … in nenazadnje tudi nam. Takrat lahko nudimo prvo pomoč ponesrečencu. Dasiravno dandanes po zakonu ni več obvezno nuditi prve pomoči, se nam kaj hitro utrine misel, kaj pa če bi jo morebiti potrebovali mi?

Ko pristopimo k ponesrečencu, najprej preverimo njegovo zavest. To naredimo tako, da ga narahlo stresemo in ga vprašamo: “gospod, kako ste? Me slišite?” Če, je oseba nezavestna, nam seveda ne bo odgovorila.

Nato pokličemo: “Na pomoč!”

Če je oseba nezavestna, seveda preverimo dihanje. To naredimo tako, da glavo primemo z eno roko za čelo in ga potisnemo navzdol in nazaj, brado pa primemo in jo vzdignemo. Nato se z licem približamo ustni odprtini in poslušamo dihanje in če ga morebiti čutimo sapo na licu, hkrati pa opazujemo gibanje prsnega koša.
Če oseba diha in je nezavestna, jo namestimo v stabilni bočni položaj za ponesrečenca.

Ako je oseba nezavestna in ne diha, pokličemo najprej na pomoč reševalce na tel. 112, zatem pa začnemo z oživljanjem.
Začnemo z masažo srca in umetnim dihanjem, kar izvajamo v razmerju 30:2 (30 masaž srca in 2 vpiha). Pri tem moramo skrbeti za ustrezno frekvenco masaže srca, ki mora biti 100/min pri odraslih, otrocih in dojenčkih. Pri novorojenčkih pa je frekvenca nekoliko višja – 120/min. Srce masiramo na sredini prsnice, in sicer tako, da položimo eno dlan na drugo, roke so v komolcih stegnjene in so pravokotne na trup. Masiramo z celim telesom. Pri odraslih, otrocih in dojenčkih se mora prsnica vgrezati vsaj za 4 – 5 cm, pri novorojenčku pa za 1/3 debeline prsnega koša. Stanje ponesrečenca prevrjamo na vski 2 min, kar znese približno 4 – 5 ciklov masaž in umetnega dihanja.

Pri ponesrečencu, ki je nezavesten in diha ter smo ga namestili v stabilni bočni položaj ali pa je pri zavesti, nadaljujemo pregled celega telesa. Pri tem naj nas ne bo sram privzdigniti oblačila in pregledati tudi bolj intimne dele, saj tako lahko mimogrede kaj spregledamo. Tako iščemo morebitne znake krvavitve, znake šoka in morebitnih zlomov ter ostalih poškodb.
Zunanja krvavitev je vidna in mnogokrat precenjena. Notranja krvavitev ni vidna, podcenjena, ustavljanje nje v okviru prve pomoči ni možno. Nanjo pomislimo ob znakih šoka (hiter, slabo tipljiv pulz, hitro in plitvo dihanje, bledica kože in vidnih sluznic, koža je hladna in lepljiva, ponesrečenec je nemiren, prestrašen, ravnodušen, odsoten, ….) in če ni zunanje krvavitve ter ob samem mehanizmu poškodbe (top udarec v trebuh, prsni koš).
Zlome opazimo tako, da je ovirano gibanje, bolečina, nenormalen položaj, oteklina zlomljenega dela. Lahko je prisoten odprt zlom, ko kostni odlomek štrli iz rane. Seveda moramo bit še posebej pozorni na morebiti zlomljeno hrbtenico. Nanjo lahko sumimo po mehanizmu poškodbe in če ponesrečenec toži za bolečinami v hrbtnem predelu. Pri takem ponesrečencu moramo ravnati še posebej previdno. Ako je nezavesten in ne diha, ga začnemo oživljati, če je nezavesten in diha, ga namestimo čimbolj previdno v stabilni bočni položaj in ga v takem položaju dodatno učvrstimo z nahrbtniki, oblekami, vrvmi, ... Pri tem seveda pazimo, da ga čim manj premikamo. Ako je pri zavesti, naj ostane na hrbtu, ravno tako moramo poskrbeti, da ga ne premikamo, saj pri zlomu hrbtenice ni nujno, da je prekinjena že tudi hrbtenjača.

Seveda pa se nam v hribih velikokrat ne dogajajo tako hudi, kot zgoraj opisani dogodki. Mnogo pogosteje imamo opravka z bolj običajnimi zapleti, kot so žulji, zvini, manjše rane, praske, ….. Pa vendar moramo pri teh ravno tako ukrepati enako razumsko kot pri zgoraj opisanih. Najprej se umaknemo na varno mesto oziroma zavarujemo kraj dogodka, sebe in poškodovanca. Če se zapetljaj zgodi na izpostavljenem mestu in nam pade pri oskrbi kamen na glavo, se bomo zelo hitro lahko znašli v eni izmed zgoraj opisanih situacij.

Zato se vsakršne pomoči lotevamo z razsodnostjo in razumom in najprej poskrbimo za svojo varnost, ker sta dva ponesrečenca namesto enega mnogo večje zlo.

ABC algoritem:
Neodziven

Pokličemo na pomoč

Preverimo dihanje

Kličemo 112

Začnemo z masažo srca
In umetnim dihanjem
30:2

Ta prispevek je na portalu Publikacije.net objavil/a Martin Lasič dne 2006-10-01.

Ocenite prispevek:

5 out of 54 out of 53 out of 52 out of 51 out of 5 

# of Ratings = 1 | Rating = 1/5