Poškodbe zaradi mrazu - prva pomoč

POŠKODBE ZARADI MRAZU

Podhladitev pomeni padec temprature pod 35 ºC. Nastane takrat, kadar izgubim več toplote, kot smo jo sposobni proizvesti. Samo ohlajanje dodatno pospešita dejavnika kot sta veter in padavine.

Ozebline so kronične poškodbe zaradi delovanje mraza nad lediščem. Pogosto nastanejo pri ljudeh s slabšo prekrvavitvijo in pri kadilcih. Lahko vodijo do omrzlin, zato jih moramo pravočasno prepoznati.

Omrzline so akutne poškodbe zaradi delovanja mraza pod lediščem. Poleg kože so lahko prizadeta tudi globlja tkiva.

1. Splošna podhladitev

Normalna telesna temperatura je med 35 – 37 ºC. Podhladitev pomeni padec telesne temperature jedra (notranji organi in možgani) pod 35 ºC.

Blaga podhladitev (35 – 32 ºC): jasna zavest, prisotni sta drgetanje in vznemirjenost. Srčni utrip in dihanje sta pospešena.

Zmerna podhladitev (32 – 28 ºC): Bolnik je zaspan in otopel. Drgentanje preneha, dihanje in bitje srca sta upočasnjena.

Huda podhladitev (28 ºC >): Bolnik je nezavesten, dihanje in bitje srca sta komaj zaznavna, plitva in neredna. Pri temperaturi telesa jedra pod 24 ºC govorimo o navidezni in klinični smrti.

Prva pomoč:

A. Pri blagi podhladitvi poleg zaščite pred mrazom spodbujajmo gibanje in telovadbo. Podhlajeni naj pije vroč sladkan čaj, če je možno, umik na toplo.
B. Pri zmerni podhladitvi ponesrečenca zaščitimo pred mrazom. Če ima moteno zavest, naj ne pije, saj obstaja možnost zadušitve. Premikamo le, če je nujno potrebno. Skrbno nadzirajmo stanje in ukrepamo, če nastopi nezavest (položaj za nezavestnega, po potrebi TPO). Umik na toplo.
C. Pri hudi podhladitvi osebo namestimo v bočni položaj. Nadziramo dihanje in bitje srca ter se pripravimo na morebitno oživljanje. Tu je pomembno, da si za razliko od nepodhlajenega ponesrečenca, vzamemo celo 1 minuto časa za ugotavljanje dihanja in bitja srca, ker podhlajeni ponesrečenec diha zelo plitko. Če ju ne zazanamo, začnemo z oživljanjem. Oživljamo dokler ne pride strokovna zdravniška pomoč. Velja pravilo: Noben podhlajeni ni mrtev, dokler ni topel in mrtev.

D. Improvizacija toplotnega povoja:
- najdimo zavetje pred vetrom;
- odstranimo mokro obleko;
- oblecimo topla in suha oblačila, na trebuh, pod pazduhi in na dimlje, položimo grelno oblogo (ne neposredno na kožo!);
- jedro telesa (trup) ovijmo s folijo ter skupaj z udi v več slojev odej ali spalno vrečo. Tako dosežemo počasno ogrevanje – do 1 °C na uro.

2. Ozebline

So kronična sprememba kože zaradi vpliva mraza pri temperaturah nad lediščem. Koža postane bleda, svetleča, razpokana, občutek za mraz se zmanjša. Potrebna je zaščita pred mrazom.

3. Omrzline

So akutne poškodbe kože zaradi vpliva mraza pod lediščem. Najbolj prizadanejo tiste predele, ki so najbolj oddaljeni od jedra telesa: prsti rok in nog, uhlji, nos in brada.

Ločimo povrhnje in globoke ozebline, vsaka ima še dve podskupini.
KOŽA POVRHNJA OZEBLINA GLOBOKA OMRZLINA
OBČUTLJIVOST Normalna ali povečana občutljivost za bolečino Neobčutljivost za bolečino in temperaturo
MEHURJI Brez mehurjev ali mehurji, napolnjeni z bistro tekočino Mehurji napolnjeni s krvavo tekočino
BARVA Sprva bleda, po ogretju normalna ali modrikasta Sprva bleda, po ogretju siva in temno modra
OTIP Normalen ali trd Trd ali usnjat

Dokončna klinična slika se pokaže šele 24 – 48 h po ogretju.

A. Povrhnje 1

Začetni otrplosti sledijo bolečine in mravljinjčenje. Koža je sprva bleda, mestoma pomodri, ob ogrevanju se pojavi rdečica. Ne puščajo trajnih posledic.

B. Povrhnje 2

Začetni otrplosti sledijo bolečine in mravljinjčenje. Koža je sprva bleda, mestoma pomodri, na teh mestih se kasneje pojavijo mehurji z bistro tekočino. Kasneje se prizadetost tega dela pozna kot manjša občutljivost za dotik in mraz.

C. Globoke 1

Začetne bolečine izginejo, pojavi se popolna neobčutljivost. Modrikasta koža se po 12h dobi sivomodri odtenek, pojavijo se krvavi mehurji. Kasneje nastane izguba tkiva.

D. Globoke 2

Brez bolečin in občutka. Siva temno modra koža. Pojavijo se znaki razpadanja. Posledično odmrejo vsi prizadeti sloji tkiv (koža, vezi, kosti, mišice).

Prva pomoč:

Če naletimo na poškodovanca z ozeblinami, najprej preverimo, ali je podhlajen. Ker se globina omrzlin pokaže šele po dnevu ali dveh, je pomoč pri vseh oblikah enaka.

Na izpostavljenem terenu (veter, mraz):
- Sprostimo tesna mesta obleke, mokra oblačila zamenjamo s suhimi, poškodovanca zaščitimo pred mrazom (rokavice, kapa, odeja).
- Če stanje zavesti ni moteno, spodbujamo gibanje, da preprečujemo podhladitev. Poškodovanec naj pije topel sladkan čaj.

Ko smo v zavetju:
- Aspirin® (1 tableta). Prej preverimo, da poškodovanec ni alergičen na Aspirin. Če nismo gotovi, raje ne damo ničesar.
- Hitro ogrevanje (ogrevamo v vodi temperature 38–42 °C. Ravnamo po občutku – temperatura pod pazduho je približno 36 °C. Vodi dodamo antiseptik (milnica, kamilice, hrastovo lubje). Prizadeti del potopimo v vodo za pol ure, pred tem odstranimo vse, kar lahko ovira krvni obtok (ura, prstani).
- Ude osušimo in mehko prekrijemo z gazo. Rahlo povijemo, imobiliziramo ter poskrbimo za hiter prevoz.
Če nam boste prispevek poslali v obliki datoteke PUSTITE TO POLJE NEDOTAKNJENO!

Datoteko nam boste lahko posredovali na naslednji strani.

Ta prispevek je na portalu Publikacije.net objavil/a Martin Lasič dne 2007-02-09.

Ocenite prispevek:

5 out of 54 out of 53 out of 52 out of 51 out of 5 

# of Ratings = 1 | Rating = 5/5