FLORA PRAPROTNIC IN SEMENK SEVERNE TRIGLAVSKE STENE

1 UVOD Slovenski alpski svet so raziskovali ze mnogi naravoslovci. Narejeni so stevilni floristicni popisi in fitocenoloske raziskave, ki dajejo dober vpogled v pestrost, razporeditev in ekologijo rastlin v gorskem prostoru. Vendar popisna obmocja lezijo v blizini planinskih poti ali v lazjem brezpotju. Pri nas in najverjetneje tudi nikjer v tujini se ni bila narejena raziskava flore v kaksni veliki skalni steni. In ravno to je bil cilj tega diplomskega dela: botanicno raziskati najtezje dostopne koticke nasih gora. Severna triglavska stena je edina stena, ki jo Slovenci pisemo z veliko zacetnico. Je prepoznavni znak nase najvisje gore, ki z zgolj 2864 metri visine ne more konkurirati vrhovom v centralnih evropskih gorstvih, kaj sele na drugih celinah. Pa vendar je Triglav svetovno znan, predvsem zaradi svoje Severne stene, ki sodi med pescico najmogocnejsih v Evropi. Zaradi svojih stevilnih polic in razclenjenosti je relativno primerna za rast rastlin. Do sedaj se je zastopanost posameznih vrst v taksni steni lahko le predvidevala. S poznavanjem ekoloskih potreb rastlin smo lahko napovedali, katere najverjetneje rastejo na tako ekstremnih rastiscih. Kljub tezavni prehodnosti so bile Julijske Alpe v zadnjih stoletjih izpostavljene velikemu antropogenemu vplivu. Plansarstvo, izsekavanje gozda, ponovno zarascanje, vojne, nadelava poti in planinske koce so verjetno precej spremenili naravno vegetacijo obmocja. Vsi ti vplivi pa so v steni, kakrsna je triglavska, zanemarljivi. Lahko smo prepricani, da je tu prisotna naravna vegetacija.

2 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

2 PREGLED OBJAV 2.1 PREDSTAVITEV OBMOCJA 2.1.1 Geografska oznaka Triglav je z 2864 metri najvisji vrh Slovenije in Julijskih Alp. Lezi v Triglavskem narodnem parku, ki meri 84 805 ha in obsega skoraj celotni slovenski del Julijskih Alp ­ Vzhodne Julijske Alpe. Od Mojstrane, ki je najblizje naselje, vodijo v triglavski masiv tri doline: Vrata, Kot in Krma. Turisticno najbolj obiskana so Vrata, ki jih zakljucuje Severna triglavska stena. Z visinsko razliko priblizno 1000 metrov (med 1500 in 2500 metri n.m.), sirino okrog 2,5 kilometra in povprecnim nagibom 45o, je najmogocnejsa stena pri nas in spada med nekaj najvecjih sten v Evropi. Obmocje raziskovanja je bila sama Severna triglavska stena, ki lezi v kvadrantih 9649/3 in 9648/4 (mreza t.i. MTB ­ Messtischblatt, kvadrantov velikosti 3' zemljepisne sirine x 5' zemljepisne dolzine, ki so za potrebe vecje natancnosti razdeljeni na cetrtine). Robove obmocja sem omejil na dnu z vznozjem stene, kjer se koncajo melisca in se pricne strmejsi teren, na vrhu pa z zgornjim robom stene: Triglavski podi, Kugyjeva polica, Zaplanja, Plemenice. Na vzhodni strani je meja markirana zavarovana planinska pot cez Prag, na zahodni strani pa prav tako markirana zavarovana planinska pot cez Plemenice (Bambergova).

Slika 1: Severna triglavska stena (foto: Marko Prezelj)

3 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

2.1.2 Sestava tal, kamnine Kamnita skladovnica v Triglavskem narodnem parku je debela nekaj tisoc metrov, vecinoma je sestavljena iz triasnih kamnin, manj je jurskih in krednih. Usedlin je najvec iz pleistocena in holocena, nekaj malega pa tudi oligocenskih. Julijskim Alpam daje glavni pecat tisoc petsto metrov debeli zgornjetriasni dachsteinski apnenec in blizu tisoc metrov debeli cordevolski apnenec (A. Ramovs, 1985) Spodnji masiv Triglava in tudi njegova Severna stena je zgrajena iz dachsteinskega apnenca, ki ima med apnenci najdebelejse plasti (1,5 m). Vrsna gmota Triglava je sestavljena iz neskladovitega cordevolskega apnenca iz spodnjega dela julske podstopnje in je torej po nastanku celo starejsa od Severne triglavske stene, na kateri lezi. To posebnost sta raziskala Ramovs in Turnskova (1984) in opisala masivni spodnjekarnijski apnenec Rjavine, Vrbanove spice, Begunjskega vrha, Rezi in Triglava kot locen narinjen pokrov na norijsko-retijskem dachsteinskem apnencu. Ta pokrov je del slatenskega nariva, ki predstavlja najvisjo narivno enoto v Julijskih Alpah (B. Jurkovsek, 1986).

Slika 2: Pregledna geoloska karta Triglavskega narodnega parka.

4 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

2.1.2.1 Relief Relief tega dela Julijskih Alp so najprej oblikovali tektonski prelomi, ki se po geoloski casovni opredelitvi uvrscajo med mlade. Poleg mojstrovskega, ki loci vzhodne in zahodne Julijce, je pomemben tudi lukenjski prelom po dolini Vrat, cez Luknjo in Zadnjiski dol. Pri njem se je vzhodneje lezeca gmota dvignila za vec kot 1000 m ­ Triglavska severna stena. Poleg notranjih geoloskih premikov so na relief najbolj vplivali ledeniki. Mocne ohladitve podnebja v ledenih dobah (padec srednje letne temperature za 5-8 oC), so v Julijskih Alpah znizale snezno mejo od 2700 m n.m. na okrog 1200 m n.m. Ledeniski jeziki so segali v doline in tvorili vecje dolinske ledenike. Po umiku poslednjega velikega ledenika iz Julijcev, pred okroglo 10 000 leti, je na obmocju Triglava ostal samo se majhen Triglavski ledenik. V tem casu sta na povrsje najbolj aktivno delovala kraska korozija in mehanicno razpadanje. Vrhovi se nizajo za 6 mm na leto, voda odnasa del odkrusenega in razdrobljenega materiala s seboj, zgornja plast se je ze marsikje mocno preoblikovala in znizala (do sedaj en meter debela plast apnenca) (J. Kunaver, 1985). Zaradi prevlade sedimentnih kamnin, katerih lastnosti se lahko menjavajo ze na kratke razdalje, je raznolikost in pogostnost reliefnih in geoloskih zanimivosti precej vecja kot v marsikaterem drugem alpskem obmocju. Kljub na videz kamninsko dokaj enotno zgrajenih obmocjih, se kazejo velike razlike v odpornosti na spremembe. Najbolj odporna kamenina zoper mehanicne vplive v nasih Alpah je apnenec (CaCO3), kjer pa nastopa v kombinaciji z dolomitom (CaMgCO3), se njegova odpornost zmanjsa in se pojavi grusc. Lep primer za to je juzno in zahodno podnozje Triglava, kjer je na povrsju povsod dolomitski grusc, ki se na vecjih strminah oblikuje v nekaksne tokove. V obmocjih nad 2100 m n.m.v. pa postane za mehanicno preperevanje obcutliv tudi apnenec (Triglavski podi pod ostanki ledenika). Apnenec, ki je dolgo pokrit s snegom, dobi rjavkasto barvo, kar se lepo vidi v poznem poletju na Plemenicah in na nekaterih mestih v Steni. Vecja visina in dolomitiziranost apnenca, povzroci zaobljene robove na skladovnih celih in skalnih stopnjah, med posameznimi plastmi (ob lezikah) pa nastanejo globoke zajede (J. Kunaver, 1985). Kot posledica mehanskega razpadanja se iz sten neprestano krusi skalovje in se nabira v meliscih pod vznozjem. Pod osojnimi stenami, kot je Severna triglavska stena, so melisca skromnejsa, kljub veliki visini stene. Manjsi skalni podori nastajajo v tako razbiti steni, kot je Triglavska, precej pogosto, ponavadi predvsem po potresih. Vse te opisane sile skupaj so oblikovale zelo razclenjeno Steno, polno gredin, polic, grap, zajed, kotanj, stebrov in turncev, ter jo s tem naredile vegetaciji relativno prijazno.

5 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

2.1.3 Klimatska oznaka Na celotnem obmocju Triglavskega narodnega parka se pojavlja isti klimatski tip s stevilnimi odtenki, odvisnimi od nadmorske visine, ekspozicije in oddaljenosti od vplivnih obmocij. To je alpski oziroma gorski tip podnebja. Glavna znacilnost so topla, ne prevroca poletja in hladne, vendar ne premrzle zime. Padavine so razporejene skozi vso leto v zadostni kolicini. Primarni maksimum padavin se pojavlja novembra, sekundarni pa v poletnih mesecih. Spremenljivost vremena v gorah je velika ze na majhne razdalje, pojavljajo se velike razlike med prisojnimi in osojnimi pobocji, pogosta so velika in hitra temperaturna nihanja.Spomladi prihaja do pospesenega taljenja snega, plazov juznega snega in narascanja vodotokov (F. Bernot, 1985). Opis klimatskih znacilnosti temelji na podatkih o temperaturi zraka in kolicini padavin, ki so bile izmerjene na bliznji meteoroloski opazovalnici na Kredarici (2514 m), kjer poteka opazovanje vse od leta 1954. Povprecna letna temperatura kaze v zadnjih dveh desetletjih jasno izrazeno tendenco narascanja. V povprecju najtoplejsi in najhladnejsi mesec sta glede na nizinski svet nekoliko zamaknjena, obicajno je na Kredarici najtoplejsi avgust, najhladnejsi pa februar.

Graf 1: Povprecna letna temperatura in drsece povprecje na Kredarici.

6 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

Graf 2: Povprecna, povprecna najnizja in povprecna najvisja temperatura na Kredarici (1971-2000).

Najmanj padavin je v januarju in februarju, najvec padavin obicajno namerijo oktobra. Povprecna letna kolicina padavin je okrog 2000 mm. Na Kredarici lahko snezi katerikoli dan v letu, rekordna debelina snezne odeje, kar 7 m, je bila izmerjena spomladi 2001. V zadnjih dveh desetletjih je, z izjemo omenjenega maksimuma, opazna tendenca k znizevanju najvecje letne debeline snezne odeje.

Graf 3: Letna visina padavin in drsece povprecje na Kredarici.

7 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

Graf 4: Povprecna dnevna visina snezne odeje na Kredarici (1961-1990).

Soncno obsevanje je poleg temperature in padavin tretji element, ki doloca podnebne razmere nekega kraja. Podatki iz opazovalnice na Kredarici se, zaradi prisojne lege, od dejanskega stanja v Severni triglavski steni prevec razlikujejo, da bi bili uporabni. Za visokogorje so znacilni viharni vetrovi in tako so na Kredarici pogosti vetrovi do 150 km/h, najvecjo hitrost 216 km/h, pa so izmerili leta 1984. Zgodovina opazovanj Triglavskega ledenika nam lepo pokaze trend dolgoletnega visanja povprecne temperature. Zaradi lege grebena Mali - Veliki Triglav in smeri prevladujocih vetrov je zlasti ob snezenju ledenik v izrazitem zavetrju. Tako pade nanj nadpovprecno veliko snega, ki oblezi na ledeniku ali na njegovem robu pogosto do naslednje zime, ceprav na Kredarici snezna odeja v povprecju prekriva tla le 265 dni letno. Povrsina ledenika je v 80. letih 19. stoletja merila 45 hektarjev; leta 1946, ko so zaceli ledenik sistematicno opazovati, je bila ta 15 hektarjev, leta 1994 je razpadel na vec ledisc in njihova povrsina je bila le se 4 hektarje. Leta 1999 je bila povrsina 1,4 hektarja, leta 2003 je bila ocena povrsine, ki jo je opravil ZRC SAZU (ta sicer opravlja meritve ledenika) le se 1 hektar. Posebej izjemno vroce poletje 2003 je alpske ledenike opazno prizadelo. (T. Cegnar & J. Roskar, 2004)

Slika 3 in 4: Triglavski ledenik leta 1957 in 2003 (foto: arhiv GIAM ZRC SAZU).

8 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

2.1.4 Fitocenoloska in vegetacijska oznaka Severna triglavska stena se zacne na 1500 metrih in sega do 2500 metrov nad morjem. Po razdelitvi v visinske vegetacijske pasove lezi spodnji del v altimontanskem pasu (1500-1600/1800 m), potem sledi subalpinski pas (16002000 m), zgornji del pa v visokogorskem - alpinskem pasu (2000-2500 m). Zaradi osojne lege in ekstremnih rastisc zgornje dele stene uvrscamo tudi v subnivalni pas, ki se sicer v Sloveniji zacne nad 2500 m. Za visokogorje Triglavskega narodnega parka so znacilne naslednje zdruzbe, ki jih povzemam po poglavju Rastlinstvo v vodniku Triglavski narodni park (T. Wraber, 1985): Gozdne in grmiscne zdruzbe Gozdna meja je pod steno zaradi osojne lege, plazov in melisc pomaknjena precej navzdol. Nad njo so pogoste grmiscne zdruzbe rusevja z posameznimi macesni (Rhodothamno-Pinetum mugo laricetosum). Visje se pojavlja zdruzba rusevja, ki je dobila ime po slecniku in dlakavem slecu (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti). Najocitnejse grmovje je rusje (Pinus mugo), med njimi pa raste se precej drugih grmov: pritlikavi brin (Juniperus sibirica), velelistna (Salix appendiculata) in gola vrba (Salix glabra), jerebika (Sorbus aucuparia), nespljica (Sorbus chamaemespilus), crno (Lonicera nigra), modro kostenicje (Lonicera caerulea), alpsko grozdicje (Ribes alpinum) in alpski sipek (Rosa pendulina). Zdruzbe travisc Na vecjih policah in gredinah se pojavljajo zdruzbe travisc, predvsem pogosta je zdruzba cvrstega sasa (Gentiano terglouensis-Caricetum firmae). Ta travisca so lahko sklenjena, se veckrat pa so bolj ali manj pretrgana, tako da pokrivajo komaj kaj vec kot 10% povrsine zato je kamnita podlaga zelo ocitna. To je traviscna zdruzba, ki sega pri nas najvisje (od 1800 m n.m. na Bohinjskih vratcih do 2600 m n.m. na Jalovcu). Cvrsti sas je zelo odporen proti mrazu in izsusitvi, zato ga srecujemo na skalnih glavicah, grebenih ter pobocjih s katerih pozimi veter spiha sneg. Pokrovnost zdruzbe sega od 15 do 95 odstotkov, povprecje iz 39 popisov v Julijskih Alpah je 48 odstotkov. Poleg cvrstega sasa (Carex firma), ki je gradnik (edifikator) zdruzbe, so zanjo znacilni se predalpsko soncece (Helinthemum alpestre), Sieberjev repus (Phyteuma sieberi), pritlikava kosmatulja (Saussurea pygmaea), roznati usivec (Pedicularis rosea) in Kernerjev dimek (Crepis kerneri). (T. Wraber, 1972) Zdruzbe sneznih tal Zdruzbe sneznih tal, ki uspevajo v sneznih kotanjah, so bolj znacilne za silikatna tla, vendar se razvijejo tudi na apnencastih. Pri nas se pojavljajo na visinah med 2000 m n.m. in 2200 m n.m., ponavadi na majhnih, nekaj metrov velikih povrsinah. Klasicna je zdruzba zelnate vrbe (Salicetum herbaceae), v kateri se tudi pojavljajo se zoltec (Sibbaldia procumbens), nizki grizevec (Gnaphalium supinum), rjava bekica (Luzula alpinopilosa) in alpski zvoncek (Soldanella pusilla). Mnogo bolj je v

9 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

okolici Triglava razvito dvobarvno planinsckovje (Potentillo brauneanae ­ Homogynetum discoloris), ki se razvija na ustaljenem, drobnem in vlaznem gruscu. Znacilna rastlina je Braunerjev prstnik (Potentilla brauneana), pojavljajo pa se se drobnocvetni sas (Carex parviflora), Traunfellnerjeva zlatica (Ranunculus traunfellneri), oklepasti kamnokrec (Saxifraga androsacea) in alpski jeticnik (Veronica alpina). Zdruzbe melisc Vegetacija melisc se pojavlja od dna alpskih dolin do najvisjih vrhov, saj je v nasih gorah povsod dovolj grusca, ki se krusi iz sten in ustvarja melisca. Zdruzbe se z narascajoco visino in vegetacijskimi pasovi spreminjajo, razmere postajajo vedno bolj neugodne za rastlinsko rast in vrstna pestrost je vse revnejsa. V Triglavskem narodnem parku je za alpinski pas znacilna zdruzba okroglolistnega mosnjaka z julijskim makom (Papaveri julici-Thlaspietum). Zdruzba ni sklenjena, saj njena pokrovnost dosega najvec 25 odstotkov. V njej pogoste rastline so okroglolistni mosnjak (Thlaspi rotundifolium), obirski grobeljnik (Alyssum ovirense), julijski mak (Papaver ernest-mayeri), koroska smiljka (Cerastium carinthiacum), alpska madronscica (Linaria alpina) in ponekod tudi retijski mak (Papaver rhaeticum) (T. Wraber, 1972). Zdruzbe skalnih razpok V montanskem in subalpinskem pasu je znacilno alpsko prstnikovje (Potentiletum caulescentis), ki le izjemoma sega nad 1600 m. Znacilnici sta predalpski prstnik (Potentilla caulescens) in nizka krhlika (Rhamnus pumila), nekatere druge vrste pa se lahko pojavljajo tudi v drugih habitatnih tipih. To so razni srsaji, modrika (Sesleria varia), avrikelj (Primula auricula), rumeno milje (Paederota lutea), ostnati sas (Carex mucronata), slecnik (Rhodothamnus chamaecistus) in marjeticasta nebina (Aster bellidiastrum). Naslednja znacilna zdruzba skalnih razpok, ki se pojavlja v visini med 1800 in 2200 m, je zdruzba Clusijevega prstnika in Zoisove zvoncice (Potentillo clusianaeCampanuletum zoysii). Poleg obeh rastlin, ki se pojavljata ze v imenu zdruzbe, se pojavljajo tudi nasrseni (Saxifraga squarrosa), skorjasti (Saxifraga crustata) in Burserjev kamnokrec (Saxifraga burseriana), triglavska roza (Potentilla nitida) in se nekatere rastline iz prejsnje zdruzbe. Izrazito visokogorsko je blescece prstnikovje, to je zdruzba triglavske roze (Potentilletum nitidae). Triglavska roza se pojavlja tudi v cvrstem sasju, za to zdruzbo znacilne pa so alpska bilnica (Festuca alpina), blazinasta crvinka (Minuartia cherlerioides), triglavska neboglasnica (Eritrichium nanum), precej pogoste pa so tudi nasrseni kamnokrec (Saxifraga squarrosa), obloklasa vilovina (Sesleria sphaerocepala) in druge. Vecji del rastlin, ki rastejo v blescecem prstnikovju, je znacilno blazinastih, kar predstavlja prilagoditev na zivljenjske razmere v visokogorskem okolju. Mnogo rastlin je filogenetsko starih, za marsikatero lahko domnevamo, da se je ohranila se iz terciarja, morda na kopnih otokih sredi poledenelega ozemlja (T. Wraber, 1972, 1982).

10 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

2.2 KRATKA ZGODOVINA PLEZANJA V SEVERNI TRIGLAVSKI STENI O prvem vzponu cez Severno triglavsko steno je zelo malo znanega. Opravil naj bi ga Ivan Berginc s trentarskimi lovci v obmocju danasnje Slovenske smeri, najverjetneje leta 1890. Bolje dokumentiran in zaradi tega ponekod oznacen kot prvi, je vzpon v Dolgi Nemski smeri, ki so ga v letu 1906 opravili Karl Domenigg, Felix König in Hans Reinl. V obeh smereh so kasneje nastale variante, med katerimi so se nekatere bolj uveljavile kot originalna. Med prve ponavljalce so se v Slovenski zapisali dr. Henrik Tuma (vodil ga je Joze Komac), ter Gustav Jahn in Franz Zimmer v Nemski smeri. Po prvi svetovni vojni so bili med domacimi plezalci predvsem aktivni dr. Klement Jug, ki se je ponesrecil ob poizkusu prvenstvenega vzpona v Jugovem stebru (1924), Mira Marko Debelak, Pavla Jesih, dr. Stanko Tominsek, Miha Potocnik, Milan Gostisa, Uros Zupancic, Matevz Frelih in drugi. Tako so nastale Gorenjska (1928) in Skalaska (1929), preplezan je bil Jugov steber (1930) in grapa (1927), nastale so prve smeri v zahodnem delu stene, opravljeno je bilo precenje Stene po Zlatorogovih policah (1931). Kljub vedno boljsim domacim plezalcem je tujcem uspelo prvenstveno preplezati se dve veliki triglavski »klasiki«. To so bili Georg Kuglstatter in Hans Unger, ki sta opravila z Bavarsko (1926), ter dr. Karl Prusik in Roman Szalay v smeri Prusik­Szalay (1929). Takoj po koncu druge svetovne vojne je Joza Cop v navezi s Pavlo Jesih preplezal osrednji steber v steni in nastala je, verjetno sirsemu krogu ljudi najbolje poznana triglavska smer ­ Copov steber (1945). V letih po vojni se je pocasi zakljucilo obdobje smeri, ki jih danes uvrscamo med klasicne. Kasneje so preplezali stevilne variante ze obstojecih smeri, nastajale so nove, vedno tezje smeri v krajsih, strmih delih stene. Med njimi je treba izpostaviti vzpon Alesa Kunaverja in Kazimirja Draslarja, ki sta v letu 1961 kot prva preplezala Sfingo, se tezjo smer cez Obraz Sfinge sta pet let kasneje dodala Ante Mahkota in Peter Scetinin. Sledile so prve zimske ponovitve, najbolj epska med njimi se je dogajala leta 1968, ko so Stane Belak, Ales Kunaver in Tone Sazonov kar sedem dni plezali Copov steber. Novejse obdobje je najbolj zaznamoval neumorni Francek Knez, ki je z razlicnimi soplezalci (pri tezjih smereh sta bila to ponavadi Janez Jeglic in Silvo Karo) v sedemdesetih in osemdesetih letih prejsnega stoletja preplezal preko 30 prvenstvenih smeri. Za njim je ostalo zelo malo nepreplezanih logicnih linij. Kljub temu je nekatere v zahodnem delu stene nasel Pavle Kozjek, v strmi steni spodnjega dela Centralnega stebra pa Tomaz Jakofcic. V zadnjem casu nastaja v Steni zelo malo novih smeri, tako da se je stevilo zaenkrat ustalilo v blizini stotice. V ospredje prihajajo proste ponovitve in povezovalni vzponi. S popularizacijo plezanja in alpinizma je opaziti vedno vecjo gneco v klasicnih smereh, nekoliko tezje in manj poznane smeri pa samevajo (nekatere tudi brez ponovitve).

11 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

2.3 PREGLED BOTANICNIH RAZISKAV V Severni triglavski steni, kakor tudi v ostalih slovenskih stenah, se ni bilo opravljenih nobenih botanicnih raziskav. Na Triglavu in njegovi bliznji okolici pa je botaniziralo kar precej naravoslovcev. Zgodnji zacetki raziskovanja so v tesni povezavi z triglavsko in s tem tudi slovensko gornisko zgodovino. Scopoli je bil prvi znani naravoslovec, ki je obiskal okolico Triglava, skoraj gotovo pa na njegovih pobocjih ni prisel dlje kot do Velega polja ali kvecjemu do Ledin (danasnje Planike), to je bilo v letih 1761 in 1762. 15 let pozneje, leta 1777, je Baltazar Hacquet, ki velja za prvega raziskovalca nasih Alp (J. Wester), prisel skoraj do vrha Triglava. Ob tej priloznosti je v okolici danasnje Planike odkril stiri rastline, za katere je mislil, da pred njim se niso bile opisane, in jih poimenoval po Triglavu. Dve (neboglasnica in blesceci prstnik) sta zdaj triglavski samo se po slovensko, dve pa sta obdrzali Hacquetov pridevek »terglouensis« vse do danes. To sta triglavski dimek (Crepis terglouensis), ki raste na meliscih, in triglavski svisc (Gentiana terglouensis), ki je rastlina cvrstega sasja (T. Wraber, 1979, 1985). V tesni zvezi s Triglavom je tudi znamenita Scabiosa trenta, ne zato, ker nosi originalna Hacquetova etiketa se ime Scabiosa terglouensis, temvec tudi zato, ker Hacquet navaja poleg drugih njenih nahajalisc tudi Triglav. Povzetek botanicne usode te skrivnostne rastline je ta, da gre nedvomno za vrsto Cephalaria leucantha (bleda obloglavka), ki je na vecini navedenih nahajalisc Hacquet ni mogel najti in da se je torej zmotil, medtem ko je na verjetnem od njih, v Trenti, od Hacquetovih casov ze izumrla. Iskanje te rastline je pripeljalo v triglavske gore Julija Kugyja, ki trentarskega grintavca sicer ni nasel, je pa dobro raziskal Julijske Alpe in ustvaril mnogo zelo pomembnih gorniskih, tudi literarno pomembnih del (T. Wraber, 1979). Ziga Zois je dal pobudo za prvi uspesni vzpon na Triglav. To so opravili leta 1778 Luka Korosec, Matevz Kos, Stefan Rozic in Lovrenc Willomitzer. Zigin brat Karel, ljubiteljski botanik, si je olajsal delo v naravi tako, da je dal zgraditi tri koce (na Velem polju in v Jezerski dolini), ki so bile prve planinske postojanke v nasih gorah (T. Wraber, 1979). Prvi botanik, ki je bil zanesljivo na vrhu Triglava, je bil F. W. Sieber leta 1812, vendar pa v svojem porocilu o vzponu ne omenja nobene rastline (T. Wraber, 1995). Franc Hladnik je s svojim pomocnikom Andrejem Fleischmannom botaniziral po juznih pobocjih Triglava (T. Wraber, 1963: 283). Njuna opazovanja je v »Pregledu kranjske flore« leta 1844 objavil A. Fleischmann. Leta 1836 je domaci naravoslovec, muzejski kustos Henrik Freyer, po uspesnem vzponu na Mangart botaniziral po dolini Vrat in se kot prvi turist povzpel na Stenar. Takrat je tudi sklenil, da se bo na Triglav povzpel iz Mojstrane, kljub temu, da so do tedaj nanj hodili vecinoma iz Bohinja. Ohranjena je tudi njegova risba, ki je

12 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

verjetno najstarejsi prikaz Triglava s severne strani. Severna stena je oznacena kot »praecipitium« - prepad. (J. Wester, 1951). Tako se je ze naslednje leto, 1837, preko pastirske koce v Zgornji Krmi, okrog katere je nabral veliko rastlin, povzpel na njegov vrh. Freyer je skrbno zapisoval rastline, ki jih je sreceval med potjo, in njegovi seznami so prvi izcrpnejsi opisi triglavske flore. V letu 1851 je bil Freyer se tretjic na Mangartu in drugic na Triglavu (J. Wester 1936: 385-390, 1951: 253-257, 265-270; T. Wraber, 1966). Na primorski strani Triglava sta v sredini 19. stol. botanizirala Trzacan Muzio Tommasini in Münchencan Otto Sendtner, malo kasneje je vsaj do Kredarice prisel Valentin Plemel. V letih ob prelomu 19. v 20.stoletje, sta mnogo rastlin na Triglavu in v njegovi okolici nabrala Alfonz Paulin in Rajko Justin (T. Wraber, 1979). Leta 1981 je Sencic objavil najdbo najvise rastoce cvetnice nasih gora, ki je seveda lahko samo na Triglavu. To je bil takrat nasprotnolistni kamnokrec (Saxifraga oppositifolia), ki je bil najden v blizini Aljazevega stolpa. Veliko raziskovalno delo, ki ga je predstavil v stevilnih clankih, je v zadnjih petdesetih letih opravil Tone Wraber (1959, 1963, 1966, 1972, 1978, 1982, 1983, 1984, 1985, 1995, 1996, 2000), specialist za slovensko alpsko floro. Vecina navedb in sklicev se nanasa na njegovo pisanje ali pogovor z njim.

13 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

3 MATERIAL IN METODE 3.1 TERENSKO DELO Zaradi tezko prehodnega obmocja raziskovanja, kratke vegetacijske sezone in odvisnosti od vremenskih razmer se je terensko delo zavleklo v vec let. Tako sem v letih 2002, 2003 in 2004 opravil sestnajst uspesnih terenskih dni (tabela). Vecino materiala sem nabral in ga herbariziral, dolocanja na samih nahajaliscih je bilo zaradi pomanjkanja casa zelo malo. Za potrebe raziskovanja, so mi na sedezu Triglavskega narodnega parka dovolili nabiranje rastlin, ki je na tem obmocju sicer prepovedano. Glavni problem terenskega dela je bil v dostopu do posameznih nahajalisc. Gibanje po terenu je zahtevalo obvladovanje alpinisticnega znanja, dobro poznavanje Severne triglavske stene in kondicijsko pripravljenost. Glavno vodilo je bila predvsem varnost. Plezalne smeri sem izbiral glede na njihov potek in tako poskusal kar najbolj enakomerno obdelati nahajalisca po celotnem obmocju. V posamezni smeri sem ponavadi material nabiral na priblizno desetih mestih. Tocno stevilo in razporeditev nahajalisc sem prilagajal terenu, dolzini smeri in porascenosti obmocja. Vecina preplezanih smeri sodi v razred lazjih, klasicnih smeri, nekatere pa segajo med tezavnejse, moderne smeri. S tem razlicnim naborom smeri, sem poizkusal kar najbolje zajeti vse habitatne tipe, ki se pojavljajo v Severni triglavski steni. V posameznem terenskem dnevu sem lahko pregledal le majhen del obmocja. Zaradi tega se, razen v redkih primerih, na nahajalisca nisem ponovno vracal. Tako je popis na posameznem nahajaliscu le odraz trenutnega stanja. Visine nahajalisc sem dolocil z visinomerom in s pomocjo narisa Severne triglavske stene v merilu 1:2500, ki sta ga za diplomsko delo izdelala Vesligaj Staso in in Novsak Roman (1979). Nekaj materiala so mi priskrbeli drugi plezalci.

14 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006 Tabela 1: Dnevnik terenskega dela. DATUM SMER OCENA (UIAA) CAS in VISINA (h) VII-,AO/VI, 350m 1 11.7.2002 Spominska smer B. Berganta 10 2 12.7.2002 Serenada VII-/VI, 500 m 14 3 27.7.2002 4 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 28.7.2002 3.8.2002 5.8.2002 17.8.2002 30.8.2002 6.7.2003 19.7.2003 21.7.2003 26.7.2003 8.8.2003 10.8.2003 15.7.2004 18.7.2004 20.7.2004 21.7.2004 30.7.2004 30.8.2005 Obraz Sfinge Spominska smer Boruta Berganta s Copovim stebrom Bavarska z Zimmer-Jahnom Prusik - Szalay varianta Dolga nemska Bavarska z Zimmer-Jahnom Srebrna steza z Ljubljansko Metropolis Slovenska Jubilejna z izstopom cez Ladjo Jugov steber Maratonka Varianta Vzhodne smeri Zlatorogove stezice VIII-, A0/VII, 160 m IX-/VI, 1000 m 9 13,5 4 10 11 11 10 12 11 13 14 12 12 8 8 4 Marko Prezelj

SOPLEZALEC Tina Di Batista Blaz Grapar Tomaz Jakofcic Tomaz Jakofcic Tadej Kodric

OPIS Preplezala sva smer in se spustila cez Skalasko. Preplezala sva smer in sestopila po Bambergovi poti. Dezevno jutro, povratek v Ljubljano, popoldne po Bambergovi na Plemenice, kjer sva prespala Spustila sva se po Razu mojstranskih veveric, preplezala Obraz in sestopila po Bambergovi poti, rastlinski material se je zal izgubil. Prespala sva v Vratih, preplezala smer in se spustila po Bambergu. Ta dan je bila skupna tura AO Rasica. Obisk na sedezu TNP na Bledu z Nejcem Joganom. Preplezala smer in sestopila po poti cez Prag. Preplezala sva smer in sestopila po Bambergovi poti. Dezevno jutro, povratek v Ljubljano. Tecaj za gorske vodnike, preplezali smo smer in sestop po Bambergu. Resevalna akcija, pomoc dvema, ki sta bivakirala v smeri. Sestop cez Prag. Vzpon in sestop po Bambergu. Vzpon in spust po smeri. Prva ponovitev smeri. Vzpon z Prevcevim izstopom in sestop cez Prag. Vzpon po smeri do Gorenjskega turnca in izstop po Gorenjski cez Ladjo (Skalaska). Vzpon po smeri do Zlatorogovih polic in sestop po Bambergu. Po Skalaski, nato varianti na Zlatorogove police, po Maratonki in izstop po Prusik-Szalay. Sestop po Bambergu. Vstop po Slovenski smeri, nato po Vzhodni in zelo vzhodni varianti na vrh. Sestop po poti cez Prag. Dostop po poti cez Prag, celotno precenje in sestop po Bambergu. Fotografiranje stene.

IV+, 800 m VI/IV+, 1000 m IV-/III, 1300 m IV+, 800 m VII-/VI, 600 m VIII/VII+, 350 m III/I-II, 800 m VII+/VI, 1000 m V-/IV, 900 m VI+/V, 1000 m III/I-II, 800 m IV-/I-III, 4 km

Cene Fiser Luka Kunaver Matjaz Jeran Roman Robas, Viktor Mlinar Gregor Sluga Mojca Zerjav Matjaz Jeran Stannia Boninsegna mama Urban Azman Gasper Rak, Jernej (tecajnika) Urban Azman Alenka Klemencic

15 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

3.2 DOLOCANJE NABRANEGA MATERIALA Vecinoma sem doloceval ze posusen, herbariziran material. Najvecje tezave sem imel s primerki, ki so imeli razvite le vegetativne dele. Teh je bilo zaradi kratke cvetne sezone kar precej. Dodaten problem so predstavljali nepopolno nabrani primerki, do cesar je prislo zaradi neizkusenosti nabiralca ali pa tezavnega nabiranja (skalne razpoke, mocno razviti podzemni deli, pritlikave rastline). Doloceval sem po knjigah Mala flora Slovenije, Flora Helvetica in Alpsko cvetje. Najbolj tezavne primerke je pomagal dolociti mentor. 3.3 PREDSTAVITEV NAHAJALISC Nahajalisca so predstavljena v tabeli 2. Ime in opis nahajalisca sta prilagojena alpinisticnemu zargonu, podani so tudi habitatni tip (opis je v tabeli 3), okvirna velikost, nadmorska visina in kvadrant. Velikost nahajalisca je v dolzinskih metrih in poda razdaljo na kateri so bile rastline nabrane. Ce so bile rastline nabrane samo na varovaliscu (ponavadi v strmi steni in kar je bilo na dosegu rok), je velikost majhna (1 do 5 metrov), kjer pa sem rastline lahko nabiral na vecjem obmocju (hodil po polici, gredini, kotlu ali lahkem svetu), je velikost velika (do 100 metrov). Podane velikosti so priblizne in dolocene bolj po obcutku nabiralca (niso merjene). Zaradi nepravilnih, podolgovatih oblik nahajalisc so podane v metrih in ne v enotah za povrsino. Sliki z vrisanimi smermi in oznacenimi nahajalisci sta v prilogi.

16 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006 Tabela 2: Opis nahajalisc v Severni triglavski steni.
St. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Smer Kratka nemska Bavarska Prusik - Szalay Metropolis Metropolis Metropolis Metropolis Metropolis Metropolis Slovenska Slovenska Slovenska Slovenska Slovenska Slovenska Varianta Vzhodne Varianta Vzhodne Varianta Vzhodne Varianta Vzhodne Varianta Vzhodne Varianta Vzhodne Varianta Vzhodne Maratonka Maratonka Maratonka Maratonka Ime nahajalisca Izstop Zimmer - Jahn Dno Crnega grabna Pod sodcki Nad raztezajem VII+ Vrh cetrtega raztezaja Nad drugim raztezajem Nad najtezjim raztezajem Pod izstopnim kaminom Pod atraktivno streho Pod Belimi ploscami Pod Bucarjevo steno Prevcev izstop Prva precka v levo Pri macesnih Nad vstopom Vrh prvega grebena nad odcepom od Slovenske Pod izstopnim zlebom Krizanje z Zlatorogom Polica pod Zlatorogom Nad odcepom od Slovenske Prehod okrog stolpa Police pod crnimi stenami Levo nad prvo streho Nad kruslivim previsom v izstopni zajedi Vrh plosc pod drugo streho En raztezaj pod prvo streho Opis izstop Kratke nemske smeri, lazji svet tik nad zakljucno stirico, stik s Slovensko (izstop po Frelihovi polici) kotel na dnu Crnega grabna, kjer Bavarska smer pride v graben, nad gladkimi ploscami spodnjega dela grabna na polici Prusik - Szalay, pod varianto Cez Sodcke, vstop Metropolisa varovalisce nad tretjim raztezajem (VII+) varovalisce en raztezaj pod stikom s Helbo in Jubilejno smerjo varovalisce nad drugim raztezajem (VII-) gladke plosce nad VIII dvajset metrov pod polico Skalaske polica pod zadnjim VIIIgredina pod zacetkom Belih plosc gruscnat svet pod Bucarjevo steno, nad Belimi ploscami sredina zleba v Prevcevem izstopu sredi lahke precke nad vstopnim skokom (varianta Cez macesne) v obmocju macesnov v varianti Cez macesne nad vstopno II+, razcep Slovenske in Nemske smeri gruscnat svet visoko nad krizanjem z Zlatorogovimi policami stik z Zlatorogovimi policami levo nad crnimi ploscami polica 1 raztezaj levo od prehoda mimo stolpa pod crnimi ploscami in 1 raztezaj desno pod stikom z Zlatorogovimi stezicami stopnicast svet tik nad odcepom pod crnimi stenami, bivak prostor sredi polic pod crnimi stenami, levo zgoraj od Belih plati v Slovenski smeri zacetek plosc nad prvo streho Habitatni tip (HT ID) 7 6 5 4 2 2 1 7 2 5 8 4 9 9 5 5 6 5 3 7 3 7 1 2 vrh plosc pod velikimi strehami, pod pocjo plosce pod prvo streho 7 1 Velikost (m) 20 50 20 5 5 3 1 5 3 30 30 30 50 40 40 30 10 30 10 20 20 30 5 3 10 5 Nadmorska visina (m) 2200 1750 1525 1575 1625 1550 1700 1775 1725 1725 1825 2150 1575 1625 1525 1725 2150 2050 2000 1675 1950 1875 2125 2350 2200 2075 Kvadrant 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3

17 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006
St. 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 Smer Maratonka Bavarska Bavarska Srebrna steza Srebrna steza Srebrna steza Srebrna steza Srebrna steza Srebrna steza Srebrna steza Srebrna steza Srebrna steza Srebrna steza Dolga nemska Nemska Nemska Nemska Nemska Bavarska Slovenska Bavarska Dolga nemska Nemska Dolga nemska Dolga nemska Bavarska Bavarska Bavarska Varianta Vzhodne Ime nahajalisca Levo ob prvi strehi Zacetek prve precke v levo Nad drugo IV+ Vrh drugega raztezaja Varovalisce nad VIIPolica pod obokom streh Izstop Ljubljanske Pod previsom V+ Svet nad izstopom Ljubljanske Dva raztezaja pod vrhom Prvi stik z Ljubljansko smerjo Pod zgornjo streho VI+ Stik s Pandorino skrinjico Odcep Lassovega izstopa Nemska grapa Sesto varovalisce Deseto varovalisce Nemski turnc Precka v Nemsko grapo Triglavski podi Precka iz Crnega grabna Precka pod Kugyjevo polico Precka nad Gradom Nad Zlatorogom Izstop iz Nemske grape Nad zadnjo IV+ Raz levo od Crnega grabna Vstopni stolp Nad vstopno skrbino Zlatoroga zadnja precka pred stikom z Nemsko smerjo izstop iz Slovenske ali Kratke nemske, rob stene pod Triglavskim ledenikom konec precke, pred raztezajem navzgor zacetek izstopne precke precnica z oceno II malo nad visino Gradu en raztezaj nad Zlatorogovimi policami, zacetek Nemskega stebra, desna varianta skupaj z Zlatorogovimi stezicami, zacetek Nemskega stebra nad petmetersko plosco (IV+), en raztezaj pod izstopno gredino stiri raztezaje nad precko iz Crnega grabna, zgresena varianta (resevanje) pod prvo IV+, odcep Direkne v Crni graben razgledisce na pot cez Prag, dva raztezaja nad vstopno skrbino Zlatoroga Nemska grapa nad Nemskim turncem, priklop Bavarske smeri po Mihelicu nad zacetkom Nemske (po Wagnerjevi grapi), malo nad odcepom Gorenjske po Mihelicu nad zacetkom Nemske (po Wagnerjevi grapi), en raztezaj pod Gradom nad obokom streh, sedmo varovalisce en raztezaj pod povezavo z Nemsko smerjo (Gorenjska) en raztezaj pod stikom z Ljubljansko en raztezaj nad krizanjem z Ljubljansko peto varovalisce konec tezav v Ljubljanski, lazji svet sesto varovalisce, pod obokom streh lazji svet, gredine, police, grape pod izstopnim kaminom v Ljubljanski Opis policka, ki vodi proti rdecemu zlebu od prve strehe Habitatni tip (HT ID) 1 2 6 2 1 2 7 1 7 2 2 1 2 2 8 7 2 5 5 8 5 5 7 7 5 2 1 2 5 Velikost (m) 3 5 10 5 3 10 30 3 100 10 5 3 5 10 100 10 5 50 20 100 10 20 10 20 10 5 5 3 20 Nadmorska visina (m) 2100 1575 1650 1650 1700 1750 2000 1775 2100 1950 1675 1875 1800 2250 2000 1700 1800 1925 1925 2300 1775 2425 1850 2100 2075 1875 1825 1525 2100 Kvadrant 9649/3 9649/3 9649/3 9648/4 9648/4 9648/4 9648/4 9648/4 9648/4 9648/4 9648/4 9648/4 9648/4 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3

18 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006
St. 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 Smer Varianta Vzhodne Zlatorogove stezice Zlatorogove stezice Jubilejna Jubilejna Jubilejna Skalaska Skalaska Jubilejna Jubilejna Jubilejna Jubilejna Slosarska Zahodna zajeda Slosarska Zahodna zajeda Slosarska Jugov steber Jugov steber Jugov steber Jugov steber Jugov steber Jugov steber Jugov steber Jugov steber Maratonka Maratonka Maratonka Slovenska Ime nahajalisca Polica v levo Vrh vstopne skrbine Ustolicenje En raztezaj nad Skalasko En raztezaj pod Skalasko Polovica raztezaja nad Skalasko Pod Ladjo Gorenjski turnc Pod zadnjim tezkim raztezajem Zacetek lahkega sveta Polica sredi drugega raztezaja Pod polico Skalaske Konec prve precke Prvo varovalisce Zgreseno Zacetek Precnica pod previsi En raztezaj pod koncem zajede Sredi zajede En raztezaj pod razom En raztezaj nad vrhom zajede Konec tezav Vrh zajede pod velikimi previsi Vstop Kotel pod zacetkom zajede Ob grapi v varianti iz Skalaske na Zlatorogove police Zacetek zajede nad drugo streho Pod kaminom v varianti iz Skalaske na Zlatorogove police Bele plati polica z macesni in borovci na podstavku strma stena stik z Zahodno zajedo, raz pod previsi v velikem kotu nad precnico iz Zahodne zajede nad vstopnim snegom iz zgresenega velikega kota proti desni (proti pravi smeri) polica pod zadnjim tezkim (VI+) raztezajem lahki svet pod Gorenjskim turncem, konec Jubilejne, priklop na Skalasko 80 metrov nad vstopom polovico raztezaja pod krizanjem s Skalasko, nad zajedo VII precnica iz Zahodne zajede pod raztezajem V+ cez Ladjo en raztezaj nad krizanjem s polico Skalaske smeri zacetek zajede (VII) Opis levo nad Belimi platmi, zacetek police pod crnimi stenami Habitatni tip (HT ID) 7 7 5 2 1 1 2 5 2 7 2 4 2 6 1 7 2 2 2 5 7 5 5 9 6 4 1 5 2 Velikost (m) 30 10 30 5 3 3 5 50 10 20 5 10 10 10 5 20 5 10 10 20 10 30 30 100 30 30 5 20 10 Nadmorska visina (m) 1825 2050 2090 1800 1750 1775 2250 2000 1925 1950 1550 1775 1675 1625 1700 1600 1700 1825 1750 1950 1875 2000 1850 1600 1650 1825 2225 1775 1750 Kvadrant 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9648/4 9648/4 9648/4 9648/4 9648/4 9648/4 9648/4 9648/4 9648/4 9648/4 9648/4 9648/4 9648/4 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3

19 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006
St. 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 Smer Slovenska Kratka nemska Nemska Skalaska Helba Helba Helba Helba Skalaska Skalaska Zahodna zajeda Slovenska Dolga nemska Slovenska Zahodna zajeda Zahodna zajeda Dolga nemska Copov steber Copov steber Skalaska Spominska smer Boruta Berganta Skalaska Spominska smer Boruta Berganta Copov steber Peternelova smer Peternelova smer Peternelova smer Peternelova smer Copov steber Ime nahajalisca Stik z Zlatorogovimi stezicami Predzadnje varovalisce Dve varovalisci nad Gradom Pred precko Stik s Peternelom Varovalisce nad tezkim raztezajem Vstop En raztezaj pod precko Nad prvo VDva raztezaja pod Ladjo Nad zadnjo IV Vrh Slovenskega stolpa Kugyjeva polica Nad Bucarjevo steno Pod veliko streho Plosce v cetrtem raztezaju Pod oknom Druga luknja Prva precka desno na steber Vrh precke Vstop Skalaski turnc Nad raztezajem IXStik s Skalasko Sesto varovalisce Tretje varovalisce Stik s Crnim grabnom Cetrto varovalisce Pod prvo luknjo odcep Srpa, polica pod luknjo nad Ladjo, zakljucek Copovega stebra konec precke, pod raztezaji III - V pod Skalaskim turncem polica levo od vstopa v Helbo varovalisce pod streho, umik v levo iz zajede dva raztezaja pod lahkim svetom (stikom z Jugovim stebrom) rob stene pod izstopom Zimmer - Jahn dve varovalisci pod Turncem nad raztezajem IV, pod Hlebcem polica, ki vodi levo do Peternela Opis Habitatni tip (HT ID) 8 4 2 7 2 1 pod zajedo, nad gredino pod stikom z Metropolisom in Jubilejno 2 2 2 7 2 8 8 4 2 1 7 2 7 5 2 5 1 7 2 2 5 1 2 Velikost (m) 30 10 10 20 5 3 10 5 5 10 10 30 50 20 3 10 20 3 10 20 5 30 1 30 5 10 20 5 5 Nadmorska visina (m) 1950 2175 1875 1725 1775 1675 1500 1600 1675 2200 1900 2300 2500 1900 1800 1750 2050 2225 2050 1850 1500 1900 1650 2400 1650 1575 1725 1600 2225 Kvadrant 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9648/4 9649/3 9649/3 9649/3 9648/4 9648/4 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3

20 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006
St. 114 115 116 117 118 119 120 121 Smer Prusik - Szalay Prusik - Szalay Prusik - Szalay Prusik - Szalay Prusik - Szalay Prusik - Szalay Bavarska Bavarska Ime nahajalisca Spodnja precka Vrh prve IV+ Pod izstopno steno En raztezaj nad Zlatorogovimi policami Konec precnice po gredini Nad prvo VTri raztezaje pod Bavarskim turncem En raztezaj pod Bavarskim turncem pod stikom s staro Gorenjsko smerjo Opis pod rumenimi strehami nad gredino Habitatni tip (HT ID) 8 2 7 1 6 2 1 2 Velikost (m) 50 10 30 5 20 5 5 5 Nadmorska visina (m) 1650 1650 2425 2225 1600 1850 1675 1700 Kvadrant 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3 9649/3

21 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

3.4 HABITATNI TIPI Habitatni tip je rastlinska in zivalska zdruzba kot znacilni zivi del ekosistema, povezana z nezivimi dejavniki (tla, podnebje, prisotnost in kakovost vode, svetlobe, itd.) na prostorsko opredeljenem obmocju. (N. Jogan s sod., 2004) Razdelitev na habitatne tipe, ki je predstavljena v Habitatnih tipih Slovenije HTS 2004: tipologija, je bila za to obmocje neuporabna, saj bi morali vecino nahajalisc, ki se pojavljajo na obmocju raziskovanja (kljub precejsni raznolikosti), uvrscati v en ali dva habitatna tipa. Zaradi tega sem uporabil prilagojeno razdelitev, ki je kombinirana z alpinisticnim poimenovanjem skalnih razclemb. V seznamu lokalitet so habitatni tipi oznaceni s stevilko, ki se ujema s stevilko v tabeli 3, kjer so opisani.
Tabela 3: Habitatni tipi. HT-ID 1 2 3 4 5 6 7 8 9 Habitatni tip skalne razpoke skalna polica gruscnata polica gruscnat zleb gredina gruscnata kotanja stopnicast svet gruscnat svet rusevje Opis obmocje brez vecjih razclemb (polic), vecinoma gladka skala polica, na kateri ni skalnega drobirja polica s skalnim drobirjem zleb, v katerem je nestabilen skalni drobir vecja polica, pogosto s skalnim drobirjem pogosto vlazna kotanja z nestabilnim skalnim drobirjem poloznejse obmocje s policami in skalnimi skoki poloznejse obmocje s policami, skalnimi skoki in nestabilnim skalnim drobirjem obmocje rusevja koda HTS 62.151 62.3 62.3 62.151 62.151 62.151 62.151 61.23 31.52

22 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

4 REZULTATI 4.1 ABECEDNI SEZNAM NAJDENIH TAKSONOV Predstavljam abecedni seznam vrst z latinskimi imeni in z dodanimi slovenskimi imeni. Pod vsakim imenom je seznam lokalitet, na katerih je bil takson najden, datumi nabiranja, nadmorska visina in habitatni tipi. Sledi krajsi komentar, podatki o zavarovanosti, endemizmu in citat iz Male flore Slovenije (MF) o pojavljanju taksona in zivljenski obliki. Achillea atrata L. - crnikasti rman
1 2 2 2 2 3 10 11 12 32 35 41 Komentar: Crnikasti rman je bil najden na 21 razlicnih lokalitetah, v visinskem obmocju od 1525 m do 2200 m. Najveckrat se je pojavil na gredini. MF: Grusc, melisca, vlazne alpske trate in skalovje v subalpinskem in alpinskem pasu. Hemikriptofit. 3.8.2002 19.7.2003 3.8.2002 17.8.2002 21.7.2003 30.8.2002 3.8.2002 10.8.2003 10.8.2003 26.7.2003 26.7.2003 19.7.2003 2200 1750 1750 1750 1750 1525 1725 1825 2150 1750 2100 2000 m m m m m m m m m m m m stopnicast svet gruscnata kotanja gruscnata kotanja gruscnata kotanja gruscnata kotanja gredina gredina gruscnat svet gruscnat zleb skalna polica stopnicast svet gruscnat svet 44 55 59 63 81 94 104 106 111 114 115 119 19.7.2003 21.7.2004 15.7.2004 15.7.2004 20.7.2004 3.8.2002 3.8.2002 3.8.2002 3.8.2002 30.8.2002 30.8.2002 30.8.2002 1925 2100 1800 2000 1825 2200 1850 1900 1725 1650 1650 1850 m m m m m m m m m m m m gredina gredina skalna polica gredina gruscnat zleb stopnicast svet gredina gredina gredina gruscnat svet skalna polica skalna polica

Adenostyles glabra (Mill.) DC. - goli lepen
2 2 2 2 3 10 10 13 14 15 25 32 35 Komentar: Goli lepen se je pojavil na 23 razlicnih nahajaliscih, v visinskem obmocju od 1525 m do 2200 m. Najveckrat se je pojavil na gredini in v gruscnati kotanji. MF: Gozdovi, grmovja in melisca od montanskega do subalpinskega pasu. Hemikriptofit. 17.8.2002 19.7.2003 19.7.2003 3.8.2002 8.8.2003 3.8.2002 10.8.2003 10.8.2003 10.8.2003 10.8.2003 20.7.2004 26.7.2003 26.7.2003 1750 1750 1750 1750 1525 1725 1725 1575 1625 1525 2200 1750 2100 m m m m m m m m m m m m m gruscnata kotanja gruscnata kotanja gruscnata kotanja gruscnata kotanja gredina gredina gredina rusevje rusevje gredina stopnicast svet skalna polica stopnicast svet 50 54 58 69 69 71 78 80 99 106 114 115 119 19.7.2003 17.8.2002 30.7.2004 3.8.2002 17.7.2004 17.7.2004 18.7.2004 18.7.2004 3.8.2002 3.8.2002 30.8.2002 30.8.2002 30.8.2002 2100 1525 2090 1625 1625 1600 1850 1650 1800 1900 1650 1650 1850 m m m m m m m m m m m m m stopnicast svet skalna polica gredina gruscnata kotanja gruscnata kotanja stopnicast svet gredina gruscnata kotanja skalna polica gredina gruscnat svet skalna polica skalna polica

23 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

Agrostis alpina Scop. - alpska sopulja
32 Komentar: Alpska sopulja je bila najdena samo na enem nahajaliscu. MF: Visokogorski grebeni, alpske trate, skalne razpoke, ustaljen grusc, na zmerno suhih tleh na karbonatni podlagi, v subalpinskem in alpinskem pasu. Hemikriptofit. 26.7.2003 1750 m skalna polica

Anthyllis vulneraria L. ssp. alpestris (Kit. ex Schult.) Aschers. & Graebn. alpski ranjak
56 57 77 Komentar: Alpski ranjak je bil najden na 3 razlicnih lokalitetah, v visinskem obmocju od 1825 m do 2020 m, od tega dvakrat v stopnicastem svetu. MF: Travnata mesta v subalpinskem in alpinskem pasu. Terofit/Hemikriptofit. 21.7.2004 30.7.2004 18.7.2004 1825 m 2050 m 2000 m stopnicast svet stopnicast svet gredina

Aquilegia einseleana F. W. Schultz - Einselejeva orlica
28 28 105 Komentar: Einselejeva orlica je bila najdena na treh nahajaliscih, v visinskem obmocju od 1500 m do 1575m, vedno na skalni polici. MF: Kamnita travnata pobocja, grusc, prod. Hemikriptofit. 21.7.2003 17.8.2002 3.8.2002 1575 m 1575 m 1500 m skalna polica skalna polica skalna polica

Arabis alpina L. ssp. alpina - alpski repnjak
2 25 35 41 Komentar: Alpski repnjak je bil najden na 8 nahajaliscih, v visinskem obmocju 1525 m do 2425 m, najveckrat v stopnicastem svetu. MF: Vlazen grusc in skalovje od montanskega do alpinskega pasu. Hamefit. 17.8.2002 20.7.2004 26.7.2003 19.7.2003 1750 2200 2100 2000 m m m m gruscnata kotanja stopnicast svet stopnicast svet gruscnat svet 48 50 54 115 19.7.2003 19.7.2003 17.8.2002 30.8.2002 2425 2100 1525 1650 m m m m gredina stopnicast svet skalna polica skalna polica

24 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

Arabis bellidifolia Crantz ssp. stellulata (Bertol.) Greuter & Burdet - nizki zvezdasti repnjak
1 12 26 30 36 Komentar: Nizki repnjak je bil najden na 10 nahajaliscih, v visinskem obmocju 1650 m do 2425 m, najveckrat na skalni polici. MF: Skalne razpoke in grusc v alpinskem pasu. Hamefit. 17.8.2002 10.8.2003 20.7.2004 26.7.2003 26.7.2003 2200 2150 2075 1650 1950 m m m m m stopnicast svet gruscnat zleb skalne razpoke skalna polica skalna polica 40 48 82 86 95 19.7.2003 3.8.2002 20.7.2004 3.8.2002 3.8.2002 2250 2425 2225 2175 1900 m m m m m skalna polica gredina skalne razpoke gruscnat zleb skalna polica

Arabis vochinensis Sprengel - bohinjski repnjak
63 Komentar: Bohinjski repnjak je bil najden samo na enem nahajaliscu. MF: Vlazeni travniki, pasniki, vlazen grusc in snezne dolinice v subalpinskem in alpinskem pasu. Hamefit. 15.7.2004 2000 m gredina

Arctostaphylos alpinus (L.) Sprengel - alpski gornik
21 33 Komentar: Alpski gornik je bil najden dvakrat na visini priblizno 2000 m. MF: Alpske resave. Hamefit. 21.7.2004 26.7.2003 1950 m 2000 m gruscnata polica stopnicast svet

Asplenium viride Huds. - zeleni srsaj
11 15 22 32 34 35 Komentar: Zeleni srsaj je bil najden na 12 nahajaliscih, v visinskem obmocju od 1525 m do 2100 m, najveckrat v stopnicastem svetu. MF: Vlazne skalne razpoke in skalni gozdovi od nizine do alpinskega pasu. Hemikriptofit. 10.8.2003 3.8.2002 21.7.2004 26.7.2003 26.7.2003 26.7.2003 1825 1525 1875 1750 1775 2100 m m m m m m gruscnat svet gredina stopnicast svet skalna polica skalne razpoke stopnicast svet 42 43 50 71 77 115 19.7.2003 19.7.2003 19.7.2003 17.7.2004 3.8.2002 30.8.2002 1700 1800 2100 1600 2000 1650 m m m m m m stopnicast svet skalna polica stopnicast svet stopnicast svet gredina skalna polica

25 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

Aster bellidiastrum (L.) Scop. - marjeticasta nebina
1 2 2 16 18 20 21 22 25 26 30 34 37 39 40 41 50 Komentar: Marjeticasta nebina je bila najdena na 33 razlicnih nahajaliscih, v visinskem obmocju 1600 m do 2250 m, najveckrat na skalni polici. MF: Vlazni kamniti, pesceni in travnati kraji od montanskega do alpinskega pasu. Hemikriptofit. 3.8.2002 19.7.2003 19.7.2003 21.7.2004 21.7.2004 21.7.2004 21.7.2004 21.7.2004 20.7.2004 20.7.2004 26.7.2003 26.7.2003 26.7.2003 26.7.2003 19.7.2003 19.7.2003 19.7.2003 2200 1750 1750 1725 2050 1675 1950 1875 2200 2075 1650 1775 1675 1800 2250 2000 2100 m m m m m m m m m m m m m m m m m stopnicast svet gruscnata kotanja gruscnata kotanja gredina gredina stopnicast svet gruscnata polica stopnicast svet stopnicast svet skalne razpoke skalna polica skalne razpoke skalna polica skalna polica skalna polica gruscnat svet stopnicast svet 55 59 62 64 65 67 68 69 70 72 75 77 88 92 99 100 21.7.2004 15.7.2004 15.7.2004 15.7.2004 15.7.2004 15.7.2004 17.7.2004 17.7.2004 17.7.2004 17.7.2004 18.7.2004 18.7.2004 3.8.2002 3.8.2002 3.8.2002 3.8.2002 2100 1800 2250 1925 1950 1775 1675 1625 1700 1700 1950 2000 1725 1600 1800 1750 m m m m m m m m m m m m m m m m gredina skalna polica skalna polica skalna polica stopnicast svet gruscnat zleb skalna polica gruscnata kotanja skalne razpoke skalna polica gredina gredina stopnicast svet skalna polica skalna polica skalne razpoke

Astrantia sp. ­ zali kobulcek
13 Komentar: Herbariziran material je bil tako poskodovan, da je bila natancnejsa dolocitev nemogoca. 10.8.2003 1575 m rusevje

Astrantia bavarica F. W. Schultz - bavarski zali kobulcek
3 14 Komentar: Bavarski zali kobulcek je bil najden na 4 nahajaliscih, v visinskem obmocju od 1525 m do 1625 m, vedno na gredini ali rusevju. MF: Kamnite trate in med rusevjem v subalpinskem in alpinskem pasu. Hemikriptofit. 30.8.2002 10.8.2003 1525 m 1625 m gredina rusevje 15 79 10.8.2003 18.7.2004 1525 m 1600 m gredina rusevje

Bartsia alpina L. ­ alpska barcija
21 51 Komentar: Alpsko barcijo smo nasli na 4 nahajaliscih, v visinah med 1975 m in 2250 m, od tega dvakrat na gredini. MF: Kamniti travniki, porasla melisca, rusevje in snezne dolinice v subalpinskem in alpinskem pasu. Hemikriptofit. 21.7.2004 19.7.2003 1950 m 2075 m gruscnata polica gredina 62 63 15.7.2004 15.7.2004 2250 m 2000 m skalna polica gredina

26 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

Biscutella laevigata L. - navadna sparnica
16 20 22 Komentar: Navadna sparnica je bila najdena na 3 nahajaliscih, v visinskem obmocju od 1625 m do 1875 m, od tega dvakrat v stopnicastem svetu. MF: Skale, grusc, recni prod, zelezniski nasipi in kamniti travniki od nizine do alpinskega pasu. Hemikriptofit. 21.7.2004 21.7.2004 21.7.2004 1725 m 1675 m 1875 m gredina stopnicast svet stopnicast svet

Campanula sp. - zvoncica
47 90 Komentar: Natancnejsa dolocitev ni bila mogoca. 17.8.2002 3.8.2002 1775 m 1675 m gredina skalne razpoke

Campanula cochleariifolia Lam. - trebusasta zvoncica
2 3 10 10 10 12 15 28 29 32 35 41 42 49 52 54 77 Komentar: Trebusasto zvoncico smo nasli na 26 razlicnih nahajaliscih, v visinskem obmocju od 1500 m do 2150 m, od tega najveckrat na skalni polici ali gredini. MF: Skalne razpoke, gruscnate trate in melisca od montanskega do alpinskega pasu. Hemikriptofit. 17.8.2002 30.8.2002 10.8.2003 10.8.2003 3.8.2002 10.8.2003 3.8.2002 19.7.2003 21.3.2003 26.7.2003 26.7.2003 17.8.2002 19.7.2003 19.7.2003 21.7.2003 17.8.2002 3.8.2002 1750 1525 1725 1725 1725 2150 1525 1575 1650 1750 2100 2000 1700 1850 1875 1525 2000 m m m m m m m m m m m m m m m m m gruscnata kotanja gredina gredina gredina gredina gruscnat zleb gredina skalna polica gruscnata kotanja skalna polica stopnicast svet gruscnat svet stopnicast svet stopnicast svet skalna polica skalna polica gredina 84 84 88 88 91 98 98 104 106 114 114 115 118 118 119 121 10.8.2003 10.8.2003 3.8.2002 3.8.2002 3.8.2002 3.8.2002 3.8.2002 3.8.2002 3.8.2002 30.8.2002 30.8.2002 30.8.2002 30.8.2002 30.8.2002 30.8.2002 17.8.2002 1750 1750 1725 1725 1500 1900 1900 1850 1900 1650 1650 1650 1600 1600 1850 1700 m m m m m m m m m m m m m m m m skalna polica skalna polica stopnicast svet stopnicast svet skalna polica gruscnat zleb gruscnat zleb gredina gredina gruscnat svet gruscnat svet skalna polica gruscnata kotanja gruscnata kotanja skalna polica skalna polica

Campanula scheuchzeri Vill. ­ Scheuchzerjeva zvoncica
2 85 Komentar: Scheuchzerjeva zvoncica je bila najdena na stirih nahajaliscih, v visinah od 1600 m do 1950 m, vsakic na drugem habitatnem tipu. MF: Trate, melisca in grmovnata pobocja od montanskega do alpinskega pasu. Hemikriptofit. 3.8.2002 10.8.2003 1750 m 1950 m gruscnata kotanja gruscnat svet 88 92 3.8.2002 3.8.2002 1725 m 1600 m stopnicast svet skalna polica

27 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

Campanula zoysii Wulf. - Zoisova zvoncica
2 3 5 9 28 28 29 30 31 33 34 35 37 39 43 Komentar: Zoisova zvoncica je bila najdena na 29 razlicnih nahajaliscih, v visinskem obmocju od 1500 do 2100 m, najveckrat na skalni polici. Je eden nasih najlepsih in najznacilnejsih konservativnih endemitov, ki raste pogosto v Jugovzodnih Apneniskih Alpah v subalpinskem pasu od Kamniskih Alp preko Karavank do vseh Julijskih Alp na zahodu. Ima specificno izoblikovanost in zgradbo cveta (Mayer, E., 1960). Uvrscena je na Rdeci seznam in sicer v kategorijo vrsta zunaj nevarnosti, v katero se uvrstijo vrste, ki na obmocju Republike Slovenije niso vec ogrozene, vendar pa so pred prenehanjem ogrozenosti sodile v eno od kategorij ogrozenosti, pri cemer obstaja potencialna moznost ponovne ogrozenosti. Skrajsana oznaka te kategorije je O. MF: Skalne razpoke in gruscnata pobocja v alpinskem pasu, redko nize. Hemikriptofit. 21.7.2003 8.8.2003 8.8.2003 8.8.2003 17.8.2002 21.7.2003 21.3.2003 26.7.2003 26.7.2003 26.7.2003 26.7.2003 26.7.2003 26.7.2003 26.7.2003 19.7.2003 1750 1525 1625 1725 1575 1575 1650 1650 1700 2000 1775 2100 1675 1800 1800 m m m m m m m m m m m m m m m gruscnata kotanja gredina skalna polica skalna polica skalna polica skalna polica gruscnata kotanja skalna polica skalne razpoke stopnicast svet skalne razpoke stopnicast svet skalna polica skalna polica skalna polica 44 52 66 69 70 74 77 79 87 93 100 105 107 110 120 19.7.2003 21.7.2003 15.7.2004 3.8.2002 17.7.2004 18.7.2004 3.8.2002 18.7.2004 3.8.2002 3.8.2002 3.8.2002 3.8.2002 3.8.2002 3.8.2002 17.8.2002 1925 1875 1550 1625 1700 1750 2000 1600 1875 1675 1750 1500 1650 1575 1675 m m m m m m m m m m m m m m m gredina skalna polica skalna polica gruscnata kotanja skalne razpoke skalna polica gredina rusevje skalna polica skalna polica skalne razpoke skalna polica skalne razpoke skalna polica skalne razpoke

Carex ferruginea Scop. - rjastorjavi sas
65 Komentar: Rjastorjavi sas je bil najden samo ne enem nahajaliscu. MF: Travnata pobocja, skale in gruscnata mesta, predvsem v subalpinskem in alpinskem pasu. Geofit. 15.7.2004 1950 m stopnicast svet

Carex firma Host - cvrsti sas
5 7 8 8 9 10 17 18 19 28 29 30 34 38 39 42 45 Komentar: Cvrsti sas smo nasli na 32 nahajaliscih, v visinah od 1575 do 2225 m, najveckrat na skalni polici. MF: Gruscnate trate in skalne razpoke na apnencu, predvsem v alpinskem pasu, redko nizje. Hemikriptofit. 8.8.2003 8.8.2003 8.8.2003 8.8.2003 8.8.2003 3.8.2002 21.7.2004 21.7.2004 21.7.2004 17.8.2002 21.3.2003 26.7.2003 26.7.2003 26.7.2003 26.7.2003 19.7.2003 17.8.2002 1625 1700 1775 1775 1725 1725 2150 2050 2000 1575 1650 1650 1775 1875 1800 1700 1925 m m m m m m m m m m m m m m m m m skalna polica skalne razpoke stopnicast svet stopnicast svet skalna polica gredina gruscnata kotanja gredina gruscnata polica skalna polica gruscnata kotanja skalna polica skalne razpoke skalne razpoke skalna polica stopnicast svet gredina 52 53 55 56 58 59 61 64 67 82 83 84 107 111 119 120 17.8.2002 21.7.2003 21.7.2004 21.7.2004 30.7.2004 15.7.2004 15.7.2004 15.7.2004 15.7.2004 20.7.2004 20.7.2004 10.8.2003 3.8.2002 3.8.2002 30.8.2002 17.8.2002 1875 1825 2100 1825 2090 1800 1775 1925 1775 2225 1775 1750 1650 1725 1850 1675 m m m m m m m m m m m m m m m m skalna polica skalne razpoke gredina stopnicast svet gredina skalna polica skalne razpoke skalna polica gruscnat zleb skalne razpoke gredina skalna polica skalne razpoke gredina skalna polica skalne razpoke

28 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

Cerastium carinthiacum Vest ssp. carinthiacum - koroska smiljka
2 2 10 12 15 26 56 77 85 Komentar: Koroska smiljka je bila najdena na 17 nahajaliscih, v visinskem obmocju od 1525 do 2225 m, pojavlja se na vseh habitatnih tipih, razen v rusevju in gruscnati polici. MF: Melisca in skalne razpoke v (montanskem), subalpinskem in alpinskem pasu, naplavljena tudi na prodiscih v alpskih dolinah, redko. Hamefit. 17.8.2002 17.8.2002 10.8.2003 10.8.2003 3.8.2002 20.7.2004 21.7.2004 3.8.2002 10.8.2003 1750 1750 1725 2150 1525 2075 1825 2000 1950 m m m m m m m m m gruscnata kotanja gruscnata kotanja gredina gruscnat zleb gredina skalne razpoke stopnicast svet gredina gruscnat svet 86 88 94 104 113 114 115 117 121 17.8.2002 3.8.2002 3.8.2002 3.8.2002 3.8.2002 30.8.2002 30.8.2002 30.8.2002 17.8.2002 2175 1725 2200 1850 2225 1650 1650 2225 1700 m m m m m m m m m gruscnat zleb stopnicast svet stopnicast svet gredina skalna polica gruscnat svet skalna polica skalne razpoke skalna polica

Cerastium carinthiacum Vest ssp. austroalpinum - juznoalpska smiljka
2 41 42 Komentar: Juznoalpska smiljka je bila najdena na 3 nahajaliscih, v visinah od 1700 do 2000 m. MF: Melisca in skalne razpoke v (montanskem), subalpinskem in alpinskem pasu, naplavljena tudi na prodiscih v alpskih dolinah, redko. Hamefit. 21.7.2003 19.7.2003 19.7.2003 1750 m 2000 m 1700 m gruscnata kotanja gruscnat svet stopnicast svet

Cerastium uniflorum Clairv. - enocvetna smiljka
48 48 Komentar: Enocvetno smiljko smo nasli na 3 nahajaliscih, med 2425 in 2500 m, od tega dvakrat na gredini. Uvrscena je v Rdeci seznam in sicer v kategorijo redka vrsta, v katero se uvrstijo vrste, ki so potencialno ogrozene zaradi svoje redkosti na obmocju Republike Slovenije in lahko v primeru ogrozanja hitro preidejo v kategorijo prizadete vrste. Skrajsana oznaka te kategorije je R. MF: Skalne razpoke, melisca ter trate v alpinskem pasu, redko. V Julijskih Alpah samo na Triglavu in Mangartu. Hamefit. 3.8.2002 19.7.2003 2425 m 2425 m gredina gredina 97 116 3.8.2002 30.8.2002 2500 m 2425 m gruscnat svet stopnicast svet

Cirsium spinosissimum (L.) Scop. - trnati osat
2 2 Komentar: Trnati osat smo nasli na samo dveh nahajaliscih, na visini 1750 m in 1925 m in sicer v gruscnati kotanji in na gredini. MF: Vlazen grusc, kamnite trate, snezne dolinice, v blizini staj v subalpinskem in alpinskem pasu. Hemikriptofit. 17.8.2002 3.8.2002 1750 m 1750 m gruscnata kotanja gruscnata kotanja 2 44 19.7.2003 19.7.2003 1750 m 1925 m gruscnata kotanja gredina

29 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

Clematis alpina (L.) Mill. - planinski srobot
16 Komentar: Planinski srobot smo nasli samo na enem nahajaliscu. MF: Med rusjem, na kamnitih pobocjih in v gozdovih od montanskega do subalpinskega pasu, redko nizje. Fanerofit. 21.7.2004 1725 m gredina

Crepis kerneri Rech. fil. - Kernerjev dimek
35 Komentar: Kernerjev dimek je bil najden na samo enem nahajaliscu. MF: Kamnite trate, grusc in skalovje v subalpinskem in alpinskem pasu.Hemikriptofiti. 26.7.2003 2100 m stopnicast svet

Cystopteris fragilis (L.) Bernh. - krhka priscanica
52 Komentar: Krhka priscanica je bila najdena na samo enem nahajaliscu. MF: Sencna in vlazna kamnita mesta, skale in zidovi od nizine do alpinskega pasu. Hemikriptofit. 21.7.2003 1875 m skalna polica

Cystopteris regia (L.) Desv. - alpska priscanica
3 25 44 Komentar: Alpsko priscanico smo nasli trikrat, v visinah med 1525 in 2200 m, od tega dvakrat na gredini. MF: Vlazna kamnita mesta predvsem v apnenem gruscu od montanskega do alpinskega pasu. Hemikriptofit. 8.8.2003 20.7.2004 19.7.2003 1525 m 2200 m 1925 m gredina stopnicast svet gredina

Doronicum glaciale (Wulf.) Nyman - ledeniski divjakovec
1 1 24 25 40 Komentar: Ledeniski divjakovec smo nasli na 8 nahajaliscih, v visinskem obmocju od 2000 do 2425 m, najveckrat v stopnicastem svetu. MF: Vlazna melisca, skalovje in snezne dolinice v alpinskem pasu. Hemikriptofit. 19.7.2003 3.8.2002 20.7.2004 20.7.2004 19.7.2003 2200 2200 2350 2200 2250 m m m m m stopnicast svet stopnicast svet skalna polica stopnicast svet skalna polica 50 63 113 116 19.7.2003 15.7.2004 3.8.2002 30.8.2002 2100 2000 2225 2425 m m m m stopnicast svet gredina skalna polica stopnicast svet

30 Valic M. Flora praprotnic in semenk Severne triglavske stene. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Odd. za biologijo, 2006

Dryas octopetala L. - alpska velesa
14 15 16 17 18 33 35 40 41 51 57 Komentar: Alpska velesa je bila najdena na 22 nahajaliscih, v visinskem obmocu od 1525 do 2300 m, najveckrat na gredini. MF: Gruscnate trate in med grmicevjem v subalpinskem in alpinskem pasu. Hamefit. 10.8.2003 10.8.2003 21.7.2004 21.7.2004 21.7.2004 26.7.2003 26.7.2003 19.7.2003 19.7.2003 19.7.2003 30.7.2004 1625 1525 1725 2150 2050 2000 2100 2250 2000 2075 2050 m m m m m m m m m m m rusevje gredina gredina gruscnata kotanja gredina stopnicast svet stopnicast svet skalna polica gruscnat svet gredina stopnicast svet 63 64 75 77 79 84 85 89 96 98 101 15.7.2004 15.7.2004 18.7.2004 18.7.2004 18.7.2004 10.8.2003 10.8.2003 3.8.2002 3.8.2002 3.8.2002 3.8.2002 2000 1925 1950 2000 1600 1750 1950 1775 2300 1900 2050 m m m m m m m m m m m gredina skalna polica gredina gredina rusevje skalna polica gruscnat svet skalna polica gruscnat svet gruscnat zleb stopnicast svet

Dryopteris villarii (Bellardi) Woynar ex Thell. - Villarsova glistovnica
3 14 52 Komentar: Villarovo glistovnico smo nasli na 5 lokalitetah, v visinah med 1525 in 1875 m. MF: Vlazna melisca in skalne razpoke v subalpinskem in alpinskem pasu. Hemikriptofit. 30.8.2002 10.8.2003 21.7.2003 1525 m 1625 m 1875 m gredina rusevje skalna polica 54 80 17.8.2002 18.7.2004 1525 m 1650 m skalna polica gruscnata kotanja

Erica carnea L. - spomladanska resa
13 14 Komentar: Spomladansko reso smo nasli na stirih nahajaliscih, med 1575 in 1725 m, najveckrat med rusevjem. MF: Gozdovi, kamnite trate in rusevje od nizine do alpinskega pasu, predvsem na karbonatni podlagi, na nekarbonatni redko. Hamefit. 10.8.2003 10.

Ta prispevek je na portalu Publikacije.net objavil/a Miha Valič dne 2006-10-22.

Ocenite prispevek:

5 out of 54 out of 53 out of 52 out of 51 out of 5 

# of Ratings = 1 | Rating = 4/5